c S
Vpliv kazalnikov na izračun bonitetne ocene
Vesna Bartolj Maver davčna svetovalka, preizkušena notranja revizorka in računovodja
08.05.2020 Vsako podjetje ima glede na svojo poslovno uspešnost bonitetno razvrstitev, ki izhaja iz določenih kriterijev. Zato je ključnega pomena analiziranje poslovanja ter pravilen izračun in razumevanje ustreznih kazalnikov.

Beseda „boniteta“ izvira iz latinske besede „bonus“ – dober oz. „bonitas“ – ugodnost.

Boniteta v današnjem poslovnem svetu pa predstavlja informacijo:

  • o finančnem in premoženjskem položaju podjetja,
  • o oceni kreditne sposobnosti in faktorju tveganja
  • o vodstveni strukturi
  • o zgodovini in organizaciji podjetja, …


1. Analiziranje

V skladu s Pravilom skrbnega računovodenja 8 (2016) je računovodsko analiziranje presojanje kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih ter obsega analiziranje, ki je tesno povezano s sestavljanjem računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. To računovodsko analiziranje povečuje kakovost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje in dosežke pri delovanju ter podlage za izboljšavo procesov in stanj.

Računovodsko analiziranje je del analiziranja celotnega delovanja organizacije in je lahko sestavina:

  1. finančnega računovodstva – takrat,  kadar obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje organizacije kot celote ali njenih razmerij z drugimi, ali
  2. stroškovnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja.

Na spletnem seminarju z naslovom Vpliv kazalnikov na izračun bonitetne ocene dne 12.5.2020 se ne bomo podrobno spuščali v samo ugotavljanje vsebine pojavov pri računovodskem analiziranju in tudi ne analiziranju odmikov računovodskih podatkov od sodil, ampak se bomo konkretno posvetili samemu izračunavanju najpomembnejših kazalnikov in njihovi izrazni moči.

Za pravilno razumevanje kazalnikov, pa si najprej razjasnimo določene pojme, s katerimi se pri tej temi srečujemo:

  • Odmik je razlika med primerjano in primerjalno velikostjo izbrane gospodarske kategorije. Na njegovi podlagi se presoja(ta) učinkovitost in/ali uspešnost delovanja.
  • Kazalec je absolutno število, ki se nanaša na posamezne statične ali dinamične oziroma iz njih izpeljane gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki.
  • Kazalnik je relativno število, dobljeno s primerjavo dveh velikosti; ima spoznavno moč, ki omogoča oblikovanje sodbe o poslovanju. Glede na naravo primerjanih velikosti je lahko delež (stopnja udeležbe), indeks ali koeficient.
  • Indeks je relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima velikostma, pomnoženo s 100.
  • Koeficient je relativno število, ki izraža razmerje med raznovrstnima velikostma, ki pa sta primerljivi. Praviloma je imenovano število.
  • Delež ali stopnja udeležbe je relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima velikostma, od katerih se prva nanaša na del in druga na celoto istega pojava.

Pri izračunavanju kazalnikov se lahko pojavljata dve napaki:

  • prva je, da se kazalniku pripiše drugačna izrazna moč, kot jo dejansko ima,
  • druga pa, da se pri njegovem izračunu uporabijo napačni podatki, zato je treba preveriti, ali so podatki oblikovani skladno z računovodskimi standardi in ali so v računovodskih izkazih predstavljeni na ustrezen način.

Vendar pred predstavitvijo ključnih kazalnikov  moramo še vedeti:

  • da se pri nekaterih kazalnikih primerjajo statično opredeljene kategorije (iz bilance stanja) z dinamično opredeljenimi kategorijami (iz izkaza poslovnega izida ali denarnih tokov). V takšnem primeru se ne smejo preprosto upoštevati statično opredeljene kategorije iz bilance stanja ob koncu leta, temveč je treba izračunavati njihovo povprečno stanje, za kar pa običajno ne zadošča zgolj poznavanje stanja ob začetku in koncu leta. Zgolj končno stanje statično opredeljenih kategorij se sme uporabljati le pri sestavljanju medsebojno povezanih kazalnikov, pri čemer so potrebna posebna pojasnila, pogosto pa se temu ne moremo izogniti niti pri primerjalnih analizah z drugimi organizacijami.
  • da mora pri koeficientih obračanja števec vsebovati podatek o zmanjšanju tiste kategorije, katere povprečno stanje je v imenovalcu, vrednostna opredelitev števca pa mora biti čim bliže vrednostni opredelitvi imenovalca. Tako se na primer pri izračunavanju koeficienta obračanja zalog proizvodov s povprečno vrednostjo zalog proizvodov ne smejo primerjati vsi poslovni odhodki, ker te zaloge ne vsebujejo vseh vrst stroškov, ki se pretvarjajo v odhodke. Prav tako je na primer pri izračunavanju koeficienta obračanja zalog materiala izid odvisen od tega, po kateri metodi so zaloge ovrednotene.


2. Računovodski kazalniki

Glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po različnih načinih presojanja poslovanja organizacije združujemo računovodske kazalnike v naslednje skupine:

  • kazalniki financiranja 
  • kazalniki investiranja (naložbenja),
  • kazalniki vodoravne finančne sestave,
  • kazalniki obračanja,
  • kazalniki gospodarnosti,
  • kazalniki donosnosti,
  • kazalniki dodane vrednosti in
  • kazalniki plačilne sposobnosti.

Kazalniki financiranja so usmerjeni so v analizo financiranja organizacije, torej v analizo pasivne strani bilance stanja (navpična analiza). Finančna struktura virov je izredno pomemba, saj predstavljajo stroški obstoječe finančne strukture pomemben del stroškov in odlivov podjetja, kar vpliva na uspešnost podjetja. Pomembni so pri dolgoročnih odločitvah o optimalni politiki financiranja podjetja in s tem za ohranitev oz. povečanje finančne moči in finančne neodvisnosti.

Kazalniki investiranja (naložbenja) so usmerjeni so v analizo investiranja organizacije, kar pomeni, da analizirajo aktivno stran bilance stanja (navpična analiza). Povedo nam udeležbo opazovane gospodarske kategorije v povprečnem stanju celotnih sredstev podjetja ali njegovem delu v preučevanem obdobju, kajti sestava sredstev pomembo vpliva na rok vezanosti sredstev v nedenarni obliki in s tem tudi na likvidnost sredstev. Odvisna je od dejavnosti podjetja.

Kazalniki vodoravne finančne sestave so pomembni so pri presoji kvalitete financiranja in s tem vzdrževanja trajne likvidnosti.  Imajo bogato izrazno moč in so namenjeni predvsem poslovodstvu in posojilodajalcem.

Kazalnike obračanja uporabljamo za analiziranje hitrosti obračanja posameznih sredstev in imajo velik pomen pri presoji kvalitete poslovanja. Primerjamo stanja iz bilance stanja (statične kategorije) in izkaz poslovnega izida, kateri izkazuje dinamične kategorije.

Kazalniki gospodarnosti se uporabljajo za analiziranje ustvarjanja poslovnih učinkov in stroškov, ki so pri tem potrebni. Z njimi zgotavljamo uspešnost porabe sredstev in doseganje temeljnega cilja podjetja – to je čim večji dobiček. Z njimi presojamo kvaliteto poslovanja ter spremljamo uspešnost podjetja po posameznih področjih ali območjih delovanja podjetja.

Kazalnike donosnosti/dobičkonosnosti/rentabilnosti  uporabljamo  za analiziranje uspešnosti uporabljenih sredstev ali naložb (kapitala) glede na dobiček. Z njimi lahko analiziramo celotno podjetje ali pa samo njegove dele, posamezne dejavnosti, poslovne učinke – torej notranjo uspešnost.

Kazalniki dodane vrednosti/ kazalniki dohodkovnosti so ključni za analiziranje deležev zaposlencev, financerjev, države in podjetja v dohodku, ki je seštevek dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih davkov, zmanjšan za morebitno izgubo.

Kazalniki plačilne sposobnosti - likvidnost podjetja pravzaprav izhaja iz sposobnosti podjetja hitro in učinkovito spreminjati svoje nedenarno premoženje (npr. terjatve do kupcev) v denar. Velikokrat je likvidnost odvisna tudi od časa in stroškov, ki so potrebni za ta proces.

3. Bonitetna ocena

Sodobna bonitetna ocena odseva kakovost poslovanja podjetja, ki se kaže v njegovi zanesljivosti,  uspešnosti in pričakovanjih.

Vsaka bonitetna hiša izračunava in objavlja različne bonitetne kazalnike, za katere ima izdelano lastno metodologijo. V Sloveniji je najbolj razširjena uporaba bonitetnih ocen, ki jih objavlja npr. AJPES, bonitetna agencija BISNODE in druge finančne inštitucije.

Najpogosteje je izbor kazalnikov bonitetnih hiš omejen na nekaj najbolj reprezentativnih, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najpogosteje uporablja :

  • delež dolga v financiranju
  • plačilna sposobnost
  • servisiranje dolga
  • kreditna izpostavljenost iz poslovanja
  • poslovna donosnost sredstev (ROA)
  • koeficient obračanja sredstev
  • dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE)
  • dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)

Njihov temeljni cilj je zlasti:

  • standardizirati določeno kategorijo in s tem omogočiti različne primerjave, zlasti med različnimi podjetji
  • pokazati na spremembe v finančnem položaju podjetja in v njegovem poslovanju, kar omogoča opredelitev možnih tveganj in priložnosti v poslovanju podjetja
  • prispevati k oceni položaja, spremljati poslovanje in pomagati pri načrtovanju

Pomen, način izračuna in izrazno noč teh navedenih kazalnikov pa bomo podrobno predstavili  na spletnem  seminarju dne 12.5.2020.

Oglejte si še druge članke s področja Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

 

________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.