VIŠINA NADOMESTILA GLEDE NA ZADNJI SPREJET PREDLOG:
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja delo, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % povprečne bruto plače preteklih 3 mesecev).
- Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
- Izplačano nadomestilo se povrne v višini nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
- Delodajalci so prav tako za navedene primere in pod navedenimi pogoji oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13.03.2020 do 31.05.2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec.
UPRAVIČENI DELODAJALEC (bistveni pogoji):
- vsak delodajalec v RS, razen neposredni in posredni uporabniki proračunskih sredstev oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%
- delodajalec, ki mu bodo po lastni oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019 so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
- Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela imajo delodajalci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje in ki izjavijo, da delavci zaradi obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami nimajo, zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.
Do nadomestila ni upravičen delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca, vendar najpozneje do 31.05.2020.
Pravice do povračila ne more uveljavljati delodajalec, ki:
- Ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge in če je nad njim uveden postopek stečaja.
- Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor (vpogled v računalniške programe, listine in postopke).
- Delodajalec mora delavcu v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil izplačevati neto nadomestila plače. V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to lahko opravi z delavci na začasnem čakanju. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem PREDHODNO obvesti Zavod za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod z dnem prenehanja odsotnosti. Če delodajalec ravna v nasprotju s temi odredbami, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v TRIKRATNI višini.
Nadomestilo za bolniške odsotnosti od prvega dne krije ZZZS, od uveljavitve zakona dalje in ne dlje kot do 31.05.2020, uveljavitev povračila z vlogo na ZZZS do 30.09.2020.
Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, je izenačen s statusom delavcev na čakanju.
Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo in KRIZNI dodatek
- Za delavce ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za PIZ
- Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen vseh dajatev
- Ne velja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občin ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD
Več si lahko preberete v zakonu.
*Zaradi več nejasnosti in pomanjkanja pojasnil s strani pristojnih institucij za interpretacijo in povzetek predloga zakona ne prevzemamo odgovornosti.Pripravila: Tina Remec Podjed,
Vodja oddelka za obračun plač
Grant Thornton Consulting d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
