c S
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – ZIUPPP
Irena Kamenščak Davčna in pravna svetovalka irena.kamenscak@bdo.si
25.03.2020 Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) predstavlja enega od t.i. interventnih zakonov, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije sprejel v »prvem paketu« zakonodaje, s katero poskuša država omiliti vpliv trenutne COVID-19 pandemije na ekonomski položaj gospodarstva.

1.    Uvodoma:

ZIUPPP je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet 20. 3. 2020, na dan priprave tega prispeva, pa v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil objavljen. Glede na trenutne informacije je objava predvidena za petek, 27. 3. 2020. Če bo to držalo, bo ZIUPPP stopil v veljavo takoj naslednji dan (t. j. 28. 3. 2020).  

Namen zakona je poskus ohranitve čim več delovnih mest, ki bi bila lahko izgubljena zaradi COVID-19 pandemije in negativnega vpliva le-te na ekonomski položaj delodajalcev. Del zakona pa omogoča tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenih. Vsi predvideni ukrepi pa »prihajajo« s svojimi pravili in pogoji, ki jih bodo delodajalci in samozaposleni morali izpolnjevati.  

Kdo šteje za upravičenca do ugodnosti po tem zakonu je odvisno od tega, katero ugodnost želi uveljavljati, in sicer:
a)    do ugodnosti so-financiranje plače zaradi čakanja na delo doma bodo upravičene:
       -   gospodarske družbe, ustanovljena na podlagi ZGD-1,
        -  zadruge in
        -  fizične osebe, ki zaposlujejo delavce na podlagi ZDR-1;
b)    do ugodnosti so-financiranja plač zaradi odrejene karantene bodo upravičeni vsi delodajalec na podlagi ZDR-1;
c)    do odloga plačila prispevkov za socialno varnost pa bodo upravičene samozaposlene osebe, ki se ne morejo vključiti v zavarovanje na drugi zavarovalni podlagi ter ne zaposlujejo drugih delavcev.

2.    Napotitev delavcev na čakanje na delo od doma in sofinanciranje plače

Za uveljavljanje tega ukrepa bo nujno, da je delodajalec delavce napotil na čakanje na delo na domu zaradi poslovnega razloga, ki je posledica virusa. To pomeni, da bo potrebno dokazati povezanost COVID-19 pandemije z nastankom poslovnega razloga pri delodajalcu. Da bodo delodajalci lahko pridobili sofinanciranje nadomestila plače delavca, ki ga za čakanje delavca na delo doma predvideva ZIUPPP, bodo morali izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon, in sicer:  

-  za pridobitev pravice do sofinanciranja bodo morali delodajalci vložiti vlogo na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), in sicer v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo doma. Kot skrajni rok za vlogo zakon določa 30. 9. 2020.

-  Vlogi bo potrebno priložiti določene priloge, dokazila, obrazložitve, in sicer:

  • opis poslovnega položaja delodajalca, ki bo moral vsebovati navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa (npr. ukrep zaprtja lokalov, frizerskih salonov …), navedbo delavcev, ki jim delodajalec zaradi tega začasno ne more zagotoviti dela in oceno poslovodstva družbe (direktorja, uprave) o možnostih za ohranitev delovnih mest;-  v opisu poslovnega položaja bo delodajalec ugotovil, da zaradi poslovnih razlogov, ki so posledica COVID-19 pandemije, ne more zagotavljati dela najmanj 30 % zaposlenih delavcev*  in da jih zaradi tega razloga napotuje na čakanje na delo doma, skladno s pravili tega zakona.
  • Delodajalec bo moral vlogi priložiti tudi pisno izjavo, da bo najmanj 6 mesecev po začetku čakanja na delo doma ohranil delovna mesta teh delavcev.
O vloženi vlogi bo ZRSZ odločal v upravnem postopku in o priznanju pravice do sofinanciranja plače izdal odločbo. Če bo vlogi ugodeno bo delodajalec z ZRSZ sklenil pogodbo o ureditvi so-financiranja plače, v okviru katere se bodo uredile medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti.

Pred odločitvijo o vključitvi delavcev v ta interventni ukrep mora delodajalec obvestiti sindikat, katerega člani so delavci. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata je potrebno o tem obvestiti svet delavcev pri delodajalcu, če pa pri delodajalcu ni niti sveta delavcev, pa je potrebno o tem ukrepu obvestiti delavce na način, ki je običajen pri delodajalcu.
 
Interventni zakon določa še nekatere druge zahteve / pogoje / omejitve povezane s tem interventnim ukrepom, in sicer:
-  uporaba ukrepa so-financiranja plače zaradi čakanja na delo doma ni mogoča, dokler imajo delavci, napoteni na čakanje na delo doma po ZIUPPP, presežek ur, ki je posledica neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa, razen kadar delodajalec tega ne more izravnati zaradi objektivnega razloga na stran delavca;
-  za uporabo ukrepa mora delodajalec imeti izpolnjene obveznosti, ki jih ureja Zakon o finančni upravi, vključno z redno oddanimi obračuni davčnega odtegljaja dohodkov iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let od dne oddaje vloge za so-financiranje in poravnanimi finančnimi obveznostmi (vrednost neporavnanih obveznosti na dan vloge ne sme presegati 50 EUR);
-  če delodajalec v zadnjih 3 mesecih pred mesecem napotitve na čakanje na delo ni redno izplačeval plač in plačeval prispevkov za socialno varnost, tudi to predstavlja razlog zaradi katerega do ukrepa ne bo upravičen;
-  do ukrepa niso upravičeni delodajalci, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnost / prisilnega prenehanja.

Ukrep je časovno omejen, in sicer za posameznega delavca je so-financiranje omejeno na največ 3 mesece, za delodajalca pa je določeno, da lahko uveljavlja ukrep samo enkrat največ za tri zaporedne mesece. Zakon določa tudi absolutni rok za zaključek ukrepa, in sicer je to 30. 9. 2020.

Zakonodaja določa nadomestila plače za čas čakanja na delo doma v višini 80 % osnove Osnova se določi kot povprečje zadnjih treh plač delavca. 60 % nadomestila bo bremenilo delodajalca, 40 % nadomestila pa bo sofinancirala država. Glede na komentar k predlogu zakona, naj bi država sofinancirala t. i. bruto I. Sofinanciranje države pa je tudi zneskovno omejeno navzgor, in sicer z najvišjim možnim zneskom nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno ta znaša 892,50 EUR bruto). Zneske bo država izplačevala enkrat mesečno, in sicer na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je nadomestilo plače pripadlo delavcu.

Za so-financiranje plače, pa bo nujno tudi:
-  da bo delodajalec delavcem nadomestilo plače izplačal in poravnal tudi vse obvezne prispevke za socialno varnost,
-  da v obdobju vključenosti v ukrep ne bo odpovedal ali začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
-  da  v obdobju vključenosti v ukrep ne bo odrejal nadurnega dela, če delo lahko opravijo delavci na čakanju na delo.

Če se delodajalec svojih obveznosti ne bo držal bo to privedlo do obveznosti vračila prejetih sredstev (v nekaterih primerih lahko tudi samo do vračila dela prejetih sredstev), za določene kršitve pa je predpisana tudi denarna kazen.  

3.    Karantena delavca in sofinanciranje plače:

Pri karanteni delavca gre za primere, kadar je zdravemu delavcu odrejena karantena na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ker opravlja delo, ki ga ni mogoče opravljati od doma.  Pri tem ukrepu mora torej biti delavcu odrejena karantena, kot jo določa Zakon ZNB. Karanteno z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ.

Za te primere je določena višina nadomestila plače na enak način kot za primere čakanja na delo doma, t.j. 80 % povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Vendar pa bo to nadomestilo v celoti financirala država, kar pomeni, da bodo delodajalci lahko na podlagi vložene vloge na ZRSZ dobili vrnjen celoten znesek nadomestila. Za postopek pred ZRSZ se smiselno uporabljajo enaka pravila kot pri čakanju na delo doma. Vlogi pa je potrebno priložiti odločbo ministrstva za zdravje.

Trajanje nadomestila bo določeno z odločbo Ministrstva za zdravje, zakon pa predpisuje absolutni rok, in sicer 30. 9. 2020.

4.    Samozaposleni in odlog plačila prispevkov za socialno varnost:

Zakon precej ozko določa upravičence do pravice do odloga plačila prispevkov za socialno varnost, dodatno pa zakon določa še, da do odloga niso upravičeni tisti samozaposleni, ki:
-  na dan uveljavitve interventnega zakona niso izpolnjevali pogojev za opravljanje dejavnosti;
-  nimajo urejenih davčni / nedavčnih obveznosti, za katere skrbi FURS, neplačane obveznosti pa na dan 31. 3. 2020 znašajo vsaj 50 EUR;  
-  so na dan uveljavitve zakona pričeli s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

Odlog bo upravičenim osebam priznan avtomatično na podlagi zakona. Ločena vloga ni potrebna. Odlog je zakonsko predviden za prispevke za socialno varnost, ki zapadejo za v plačilo aprila, maja in junija 2020 (torej za obdobja marec, april, maj 2020). Zakon tudi določa skrajni rok za njihovo plačilo, in sicer 31. 3. 2022 ter določa, da v vmesnem času zamudne obresti ne tečejo.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



Avtor: Irena Kamenščak
______________
* Posebni pogoji veljajo za delodajalce, ki zaposlujejo enega delavca. Za takšne delodajalce zakon določa, da zanje namesto 30 % delavcev zadostuje, da ugotovi, da iz poslovnih razlogov, ki so posledica COVID-19 pandemije, ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem mesecu. Vsi ostali pogoji zakona pa se tudi za takšne delodajalce uporabljajo enako kot za ostale.