c S
Na kaj mora biti pozoren naročnik v primeru nedovoljenega dogovarjanja ponudnikov 24.03.2020 Prikrojevanje razpisnih ponudb (ali dogovorjeno oddajanje ponudb) nastopi, kadar se podjetja, od katerih se sicer pričakuje tekmovalnost, skrivaj zavežejo k dvigu cen ali nižanju kakovosti blaga ali storitev za kupce, ki želijo priti do izdelkov ali storitev po razpisnem postopku.

Javne in zasebne organizacije se pogosto zanašajo na konkurenčen razpisni postopek, ki je finančno najugodnejši. Nizke cene in/ali boljši izdelki so zaželeni, ker se s tem sredstva prihranijo oziroma sprostijo za drugo blago in storitve. V konkurenčnem postopku lahko dosežemo nižje cene ali boljšo kakovost le, kadar si podjetja resnično konkurirajo. Prikrojevanje razpisnih ponudb je lahko še zlasti škodljivo, kadar zadeva javna naročila. Pri tovrstnih poslih se porabljajo sredstva kupcev in davkoplačevalcev, zmanjšuje javno zaupanje v konkurenčni postopek in rušijo prednosti konkurenčnega trga.

Načrti prikrojevanja razpisnih ponudb vsebujejo mehanizme za dodeljevanje in razporejanje dodatnega dobička, pridobljenega z višjo končno ceno naročila med potencialnimi ponudniki. Potencialni ponudniki, ki se dogovorijo, da ne bodo oddali ponudbe ali da bodo oddali neuspešno ponudbo, lahko na primer od določenega najuspešnejšega ponudnika dobijo podizvajalske pogodbe ali pogodbe o dobavi, s čimer si razdelijo prihodke nelegalno pridobljene ponudbe z višjo ceno . Vendar pa se lahko pri dolgotrajnih dogovorih o prikrojevanju razpisnih ponudb uporabljajo veliko bolj zapletene metode določanja najuspešnejših ponudnikov, spremljanja in delitve dobička skozi mesece ali leta. Prikrojevanje razpisnih ponudb lahko zajema tudi denarna izplačila najuspešnejšega ponudnika enemu ali več ponudnikom . Takšno tako imenovano odškodninsko plačilo je včasih povezano tudi s podjetji, ki oddajajo višje oziroma kritne ponudbe. Čeprav se posamezniki in podjetja lahko dogovorijo o izvedbi sistema prikrojevanja razpisnih ponudb na različne načine, navadno izvajajo eno ali več pogostih strategij. Te tehnike se medsebojno ne izključujejo. Kritna ponudba se na primer lahko uporablja v povezavi s sistemom kroženja ponudb. Možna posledica teh strategij so vzorci, ki jih subjekti za javna naročila lahko odkrijejo in z uporabo katerih razkrinkajo sisteme prikrojevanja razpisnih ponudb .


Vrste dogovarjanj med ponudniku glede priprav ponudbene dokumentacije

Simbolična ponudba je najpogostejši način udejanjenja sistemov prikrojevanja razpisnih ponudb. Posamezniki ali podjetja se dogovorijo za oddajo ponudb, ki imajo vsaj eno od naslednjih značilnosti:
•    konkurent privoli v oddajo ponudbe, ki je višja od ponudbe vnaprej določenega najuspešnejšega ponudnika;
•    konkurent odda ponudbo, za katero je znano, da je previsoka, da bi jo sprejeli; ali
•    konkurent odda ponudbo s posebnimi pogoji, za katere je znano, da so za kupca nesprejemljivi.

Simbolične ponudbe so zasnovane tako, da dajejo vtis pristne konkurence.

Pri načrtih zadrževanja ponudb se konkurenti dogovorijo, katera družba ali več družb bo odstopilo od ponudbe ali umaknilo že oddano ponudbo, tako da se sprejme ponudba vnaprej določenega najboljšega ponudnika. Zadrževanje ponudb v bistvu pomeni, da družba ne odda ponudbe v zaključno ocenjevanje.

Pri kroženju ponudb podjetja še naprej oddajajo ponudbe, a se dogovorijo, da bodo izmenično nastopala kot najboljši (tj. najnižji kvalificirani) ponudnik. Načini dogovarjanja o kroženju ponudb so lahko različni. Ponudniki se lahko na primer odločijo za dodelitev približno enakih denarnih vrednosti iz določene skupine pogodb vsakemu podjetju ali za dodelitev sredstev v obsegu, ki ustreza velikosti vsake družbe.

Tudi fiktivna razdelitev trga je lahko vrsta dogovarjanja med ponudniki. Konkurenti si razdelijo trg in se dogovorijo, da med seboj ne bodo tekmovali pri določenih kupcih ali na določenih območjih. Konkurenčna podjetja lahko na primer dodelijo določene stranke ali tipe strank različnim podjetjem, tako da konkurenti ne oddajajo ponudb (ali pa oddajo le kritno ponudbo) za naročila, ki jih ponuja določeni razred možnih strank, dodeljenih določenemu podjetju. V zameno ta konkurent ne bo oddal konkurenčne ponudbe določeni skupini strank, ki je z dogovorom dodeljena drugim podjetjem.

Podjetja se morajo sporazumeti o skupnem načinu ravnanja, spremljati, ali se dogovora držijo druga podjetja, in uvesti način kaznovanja tistih med njimi, ki pri dogovoru goljufajo. Čeprav je prikrojevanje razpisnih ponudb mogoče v vsakem gospodarskem sektorju, obstajajo sektorji, v katerih je to verjetnejše zaradi nekaterih značilnosti panoge ali izdelka. Kazalci tega prikrojevanja so nemara zgovornejši, kadar obstajajo nekateri pomožni dejavniki. V takšnih primerih morajo biti subjekti za javna naročila še posebno pozorni. Čeprav so ugotovili, da različne značilnosti industrijskih panog ali izdelkov pomagajo pri dogovarjanju, ni nujno, da za uspešno prikrojevanje ponudb obstajajo vse .

Prikrojevanje razpisnih ponudb je verjetnejše, kadar blago ali storitev ponuja malo podjetij. Manjše ko je število ponudnikov, laže jim je doseči dogovor, kako prikrojiti ponudbo.  Kadar je na trg v zadnjem času vstopilo malo podjetij ali pa je verjetno, da jih bo vstopilo malo, saj je trg drag ali pa vstop nanj težak ali počasen, so podjetja na tem trgu zaščitena pred konkurenčnim pritiskom morebitnih novih tekmecev. Ta zaščitna prepreka pripomore k prizadevanju za prikrojevanje razpisnih ponudb .

Pri ponavljajočih se nakupih se možnosti dogovarjanja povečajo. Pogostost oddajanja ponudb pomaga dogovorjenim za prikrojevanje razpisnih ponudb razporediti pogodbe med seboj. Poleg tega lahko člani kartela kaznujejo goljufa s preusmeritvijo ponudb, ki so jih sprva dodelili njemu. Tako je pri pogodbah o blagu in storitvah, ki so redne in se ponavljajo, morda treba uporabiti posebne pripomočke in nadzor za odvračanje dogovorjenega oddajanja ponudb. Kadar so si izdelki ali storitve, ki jih prodajajo posamezniki ali družbe, enaki ali zelo podobni, je podjetjem laže doseči dogovor o skupni sestavi cene. Kadar je alternativnih izdelkov ali storitev kot nadomestkov izdelka ali storitve, ki je predmet nakupa, le malo ali jih sploh ni, so posamezniki ali podjetja, ki želijo prikrojevati ponudbe, varnejši, saj vedo, da ima kupec na voljo le malo ali nobenih dobrih alternativ, zato je verjetnejše, da bo njihovo prizadevanje za dvig cene uspešno. Malo ali nobenih inovacij pri izdelku ali storitvi podjetjem pomaga doseči dogovor in ga ohranjati skozi čas .


Metode zmanjševanja nevarnosti prikrojevanja ponudb

Učinkovito konkurenco lahko povečamo, če zadosti ponudnikom omogočimo odziv na razpis in jih spodbudimo k tekmovanju za naročilo. Sodelovanje na razpisu lahko na primer olajšamo, če subjekti za javno naročanje zmanjšajo stroške oddaje ponudb, postavijo zahteve po sodelovanju, ki ne omejujejo konkurence do nerazumne mere, omogočijo sodelovanje podjetjem iz druge regije ali države ali iznajdejo načine za spodbujanje manjših podjetij k sodelovanju, tudi če ne morejo oddati ponudbe za celotno naročilo. Zbiranje podatkov o paleti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu in bi ustrezali zahtevam kupca, pa tudi podatkov o možnih dobaviteljih teh izdelkov je za subjekte za javno naročanje najboljši način oblikovanja postopka naročanja, če želijo dobiti največ za svoj denar .

Izdelava specifikacij je stopnja v ciklu javnih naročil, kjer so hitro mogoče pristranskosti, poneverbe in korupcije. Specifikacije naj bodo izdelane tako, da se izognejo pristranskosti, kar pomeni da morajo biti jasne in pregledne, ne pa diskriminacijske ter  naj najbolj poudarjajo funkcionalno izvedbo. To bo spodbudilo inovativne rešitve in ugodno ceno. Način oblikovanja razpisnih zahtev vpliva na število in tip dobaviteljev, ki jih razpis pritegne, lahko pa tudi na uspešnost izbirnega postopka. Jasnejše ko so zahteve, laže jih bodo morebitni dobavitelji razumeli in bolj bodo samozavestni pri pripravi in oddaji ponudb. Jasnosti ne smemo zamenjevati s predvidljivostjo. Bolj predvidljivi načrti naročanja in nespremenjene prodane ali kupljene količine lahko olajšajo dogovarjanje. Po drugi strani pa višja vrednost in manj pogoste priložnosti za naročanje bolj spodbujajo ponudnike h konkuriranju.

Pri zasnovi razpisnega postopka naj se subjekti za javno naročanje zavedajo različnih dejavnikov, ki bi lahko spodbujali dogovarjanje. Učinkovitost postopka naročanja je odvisna od sprejetega vzorca oddajanja ponudb, pa tudi od zasnove in izpeljave razpisa. Zahteve po preglednosti so nepogrešljive za zanesljivost tega postopka, saj pomagajo v boju proti korupciji. Upoštevati jih je treba uravnoteženo, da ne omogočimo dogovarjanja s širjenjem podatkov čez mejo pravnih zahtev. Javna naročila morajo biti zasnovana tako, da ustrezajo okoliščinam .

Vsa izbirna merila vplivajo na intenzivnost in uspešnost konkurence pri razpisnem postopku. Odločitev o njihovi uporabi ni pomembna le za trenutni projekt oziroma javno naročilo, temveč tudi za ohranjanje skupine morebitnih zaupanja vrednih ponudnikov s trajnim interesom za ponudbe pri prihodnjih javnih naročilih. Pomembno je zagotoviti kakovostni izbor in merila dodeljevanja naročil izbrati tako, da ne odvrnejo po nepotrebnem zaupanja vrednih ponudnikov, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji .

Poklicno usposabljanje je pomembno pri ozaveščanju uradnikov za naročanje o vprašanjih konkurence pri javnem naročanju. Prizadevanje za učinkovitejši boj proti prikrojevanju razpisnih ponudb lahko okrepite z zbiranjem preteklih podatkov o vedenju pri oddajanju ponudb, z nenehnim spremljanjem oddaje ponudb in z analiziranjem podatkov iz njih. Prikrojevanje razpisnih ponudb morda ni razvidno iz ene same ponudbe, saj se načrt dogovarjanja pogosto razkrije šele, kadar preučujemo rezultate številnih ponudb v nekem obdobju .


Zaključek


Dogovore o prikrojevanju razpisnih ponudb je pogosto zelo težko odkriti, saj so navadno plod tajnih pogajanj. Pri panogah, v katerih je dogovarjanje pogosto, pa se dobavitelji in kupci lahko zavedajo dolgotrajnih zarot pri prikrojevanju ponudb. V večini panog je treba iskati namige, kakršni so nenavadni vzorci oddajanja ponudb ali določanja cen oziroma izjave ali dejanja prodajalca. Javni naročniki naj bodo na to pozorni skozi ves postopek naročanja, pa tudi med predhodno tržno raziskavo.

Podrobneje o tem, na kaj mora biti pozoren naročnik v primeru nedovoljenega dogovarjanja ponudnikov bo avtor Matjaž Kovač, mag., predstavil udeležencem na bližajočem se spletnem seminarju z naslovom »Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja«, ki bo 2. 4. 2020 ob 14. uri. Prijavite se lahko TUKAJ.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

 

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



_______________

Viri:

- Bishop s., Walker M., The Economsics of EC Competition Law; Concepts, Application and Mesaurement (3.izdaja), Sweet & Maxwell, London, 2010.
-  OECD, Smerinice za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih 2012.
-  BratinaT., Bid rigging kot oblika omejevalnega ravnanja v postopkih oddaje javnih naročil, Pravna praksa 23(2004), št. 42, str 6-9.
-  Bratina T., Prikrojevanje razpisnih ponudb, Novosti pri javnih naročilih, 1.strokovno srečanje, GV založba, Ljubljana, 2010, str 71-76.
-  Bratina T. Nepošteno ravnanje ponudnikov pri določanje ponudbene cene, Podjetje in delo, letnik 38 (2012), št. 3-4, str. 459-478.
-  Grilc P., Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence s komentarjem (ZPOmK-1), GV Založba, Ljubljana, 2009.
- Južnic Ž., Kršitev po cilju ali po učinku – učinek sodbe v zadevi Groupement des cartes banacaries, Pravna praksa letnik 36 (2017), št. 30-31, priloga str. I-VI.
 Huschelrath K., Economic Approaches to Fight Bid Rigging, Journal of European Competition Law & Practice, Volume 4 (2013), No. 2, str 185-191.
- Repas M., Konkurenco pravo v teoriji in praksi, omejevalna ravnanja in nadzor koncentracij, uradni list RS, Ljubljana, 2010
- Repas M., Oblike protikonkurenčnega sodelovanja ponudnikov, bid rigging ali prikrojevanje ponudb, Kongres javnega naročanja, 4. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja, Uradni list RS, Ljubljana 2015.
- Repas M., Ekonomski pristop določanja upoštevanja trga v konkurenčnem pravu EU, LeXonomica, letnik II (2010), št. 1, str. 35-65.



Članek pripravil: Matjaž Kovač, mag. pravnih znanosti, univ. dipl. prav.