c S
Ključni cilj sprejetega zakona je ohranitev delovnih mest in zadržanje čim več ljudi 20.03.2020 Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon uvaja možnost delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo, povračilo celotnega nadomestila plače v primeru individualno odrejene karantene in odlog plačila prispevkov za samozaposlene. Navodila in obrazci bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Ključni cilj je ohranitev delovnih mest zaradi razmer na trgu, ki so in bodo nastale kot posledica izbruha virusa SARS-CoV-2 – Covid-19. Namen zakona je v delovnih razmerjih zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon vsebuje tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene.Ključni cilj je ohranitev delovnih mest zaradi razmer na trgu, ki so in bodo nastale kot posledica izbruha virusa SARS-CoV-2 – Covid-19. Namen zakona je v delovnih razmerjih zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon vsebuje tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene.
V delu interventnih ukrepov povračil nadomestila plače, uvaja zakon institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru »začasnega čakanja na delo« in povračilo celotnega nadomestila plače v primeru »individualno odrejene karantene«.

Država bo na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih: 

- 1. PRIMER: ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. 

- 2. PRIMER: ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače.

Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V zakonu so predpisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, v kolikor bodo želeli uveljaviti povračilo nadomestila plače. Pravico do povračila nadomestila plače bo delodajalec uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Med ključnimi je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Poleg tega bo delodajalec moral še predložiti opis poslovnega položaja, na podlagi tega opisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo.
Pred sprejemom odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo bo moral delodajalec vključiti predstavnike delavcev oziroma se obrniti neposredno na delavce.
Do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovno pravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. 

V zakonu je tudi ukrep, ki se nanaša na samozaposlene. Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Navedeni ukrep je namenjen tako za samostojne podjetnike posameznike kot tudi za vse ostale, ki samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
Neporavnane prispevke bodo morali upravičenci poravnati v dveh letih, torej najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo bo možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne bodo tekle zamudne obresti.

Zakon bo 28. marca objavljen v Uradnem listu in bo stopil v veljavo 29. marca. 

Vsi obrazci in navodila za uveljavljanje ukrepov bodo v kratkem objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.


Vir: MDDSZ, 20. 3. 2020