c S
Višina povračila stroška prehrane pri polovičnem delovnem času 19.03.2020

V podjetju imajo zaposlene delavce, ki delajo s polovičnim delovnim časom. Kakšna višina nadomestila prehrane med delom jim pripada?

Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja 130. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), po katerem mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom. Delodajalec je dolžan delavcu mesečno povrniti stroške v zvezi z delom v skladu s 134. členom ZDR-1 (pravila o plačilnem dnevu).

Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki v tretji točki prvega odstavka 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Vlada je z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določila, da se povračilo stroškov za prehrano ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 evra. Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali več, se za ta dan poleg povračila stroškov za prehrano med delom v skladu s prejšnjim stavkom v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom do višine 0,76 evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

Višina povračila stroška prehrane med delom tudi ni v neposredni povezavi z dolžino odmora med delovnim časom. Po 154. členu ZDR-1 ima delavec, ki dela polni delovni čas, med dnevnim delom pravico do 30-minutnega odmora. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom ZDR-1, vendar najmanj štiri ure na dan, pa ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

Kolektivne pogodbe dejavnosti višino povračila stroškov prehrane med delom določajo zelo različno. Nekatere tako jasno, da je razumljivo, kolikšna višina povračila stroškov za prehrano med delom pripada delavcu, če dela dve, štiri ali osem ur na dan, nekatere pa žal ne. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v 4. členu tarifne priloge določa, da znaša višina povračila stroška za prehrano med delom najmanj 4,37 evra za dneve prisotnosti na delu in največ v višini in pod pogoji, da se ta znesek ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije v 74. členu določa, da delavcem, ki so prisotni na delu najmanj štiri ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi. Višina povračila stroška prehrane med delom je 4,58 evra na dan. Iz obeh določb kolektivnih pogodb dejavnosti jasno izhaja, da delavcu pripada povračilo prehrane med delom, če je na delu prisoten najmanj štiri ure na dan, pri čemer delo s krajšim delovnim časom ne vpliva na višino povračila.

V kolikšni višini pa morajo delodajalci delavcem povrniti strošek prehrane med delom, če jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti?

Članek je v celoti na voljo v zbirki FinD-INFO >> mag. Nina Scortegagna Kavčnik: Višina povračila stroška prehrane pri polovičnem delovnem času, Pravna praksa, 2018, št. 44.



PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se in preberi celoten članek brezplačno.