c S
Izstopna obdavčitev glede preprečevanja zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička 26.03.2020

Namen izstopnih davkov je zagotoviti, da v primeru, ko davčni zavezanec prenese sredstva ali svoje davčno rezidentstvo iz davčne jurisdikcije države, ta država obdavči ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njenem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran. Potrebno je določiti primere, v katerih za davčne zavezance veljajo pravila o izstopnem davku in se obdavčijo njihovi nerealizirani kapitalski dobički, ki so vključeni v njihova prenesena sredstva.

Prenosi sredstev, vključno z gotovino med matično družbo in njenimi hčerinskimi družbami ne spadajo v področje uporabe predvidenega pravila o izstopni obdavčitvi. Za izračun zneskov je ključno, da se določi tržna vrednost prenesenih sredstev v času izstopa sredstev, ki temelji na neodvisnem tržnem načelu. Za zagotovitev združljivosti pravila z uporabo metode odbitkov je zaželeno, da se državam članicam dopusti upoštevanje trenutka, ko preneha pravica do obdavčitve prenesenih sredstev. Pravico do obdavčitve je treba opredeliti na nacionalni ravni kot je potrebno državi prejemnici omogočiti, da oporeka vrednosti prenesenih sredstev, ki jo je določila izstopna država, če ta ne odraža takšne tržne vrednosti. Države članice bi lahko v ta namen uporabile obstoječe mehanizme za reševanje sporov. Znotraj EU je treba obravnavati uporabo izstopne obdavčitve in nazorno predstaviti pogoje za skladnost s pravom EU. V teh primerih morajo imeti davčni zavezanci pravico, da znesek ocenjenega izstopnega davka plačajo takoj ali da odložijo plačilo zneska davka, tako da ga plačajo po obrokih v določenem številu let, po potrebi v povezavi z obrestmi in jamstvom.

Davčni zavezanec je zavezan za davek v znesku, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev v času izstopa sredstev, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov:

-  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, če država članica sedeža nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev zaradi prenosa;

-  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, če država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev zaradi prenosa;

-  davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico ali tretjo državo, razen za tista sredstva, ki so še naprej dejansko povezana s stalno poslovno enoto v prvi državi članici;

-  davčni zavezanec prenese poslovanje stalne poslovne enote iz države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, če država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev zaradi prenosa.

Davčnemu zavezancu se prizna pravica do odložitve plačila izstopnega davka, tako da ga plača po obrokih v obdobju petih let, v vsakem od naslednjih primerov:

-  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP);

-  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP;

-  davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico ali tretjo državo, ki je pogodbenica Sporazuma EGP;

-  davčni zavezanec prenese poslovanje stalne poslovne enote v drugo državo članico ali tretjo državo, ki je pogodbenica Sporazuma EGP.

Če davčni zavezanec odloži plačilo, se lahko v skladu z zakonodajo države članice davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote – odvisno od primera – zaračunajo obresti. Če obstaja dokazljivo in dejansko tveganje neizterjave, se lahko od davčnih zavezancev zahteva tudi zagotovitev jamstva, ki je pogoj za odložitev plačila. Če zakonodaja v državi članici davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote določa možnost izterjave davčnega dolga prek drugega davčnega zavezanca, ki je član iste skupine in je rezident za davčne namene v zadevni državi članici se zgornje pravilo ne uporablja. Odlog plačila nemudoma odpravi, davčni dolg pa postane izterljiv v naslednjih primerih:

- prenesena sredstva ali poslovanje stalne poslovne enote davčnega zavezanca se prodajo ali kako drugače odsvojijo;

- prenesena sredstva se naknadno prenesejo v tretjo državo;

-  davčno rezidentstvo ali poslovanje stalne poslovne enote davčnega zavezanca se naknadno prenese v tretjo državo;

-  davčni zavezanec gre v stečaj ali preneha poslovati;

-  davčni zavezanec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi z obroki in svojega položaja ne uredi v razumnem obdobju, ki ne presega 12 mesecev.

Kadar gre za prenos sredstev, davčnega rezidentstva ali poslovanja stalne poslovne enote v drugo državo članico, ta država članica sprejme vrednost, ki jo je kot začetno vrednost sredstev za davčne namene določila država članica davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote, razen če ta ne odraža tržne vrednosti. Če se sredstva v 12 mesecih vrnejo v državo članico prenosnika, se ta člen ne uporablja za prenose sredstev, povezane s financiranjem vrednostnih papirjev, sredstva, ki so dana kot zavarovanje s premoženjem, ali kadar se prenos sredstev opravi zaradi izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali zaradi upravljanja likvidnosti.

Splošna pravila o preprečevanju zlorab so vključena v davčne sisteme za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V EU je treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za ureditve, ki niso pristne, sicer pa bi moral imeti davčni zavezanec pravico, da za svoje poslovne dejavnosti izbere davčno najbolj učinkovito strukturo. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj EU in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo. Državam članicam ne bi smeli preprečiti uporabe kazni, kadar velja splošno pravilo o preprečevanju zlorab. Pri presoji, ali bi bilo treba ureditev šteti za nepristno, bi lahko državam članicam omogočili upoštevanje vseh tehtnih gospodarskih razlogov, vključno s finančnimi dejavnostmi.

Država članica za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega davčnega prava. Shema lahko obsega več kot en korak ali del. Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, kolikor se ne uresničuje iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko realnost. Kadar se shema ali niz shem ne upošteva, se davčna obveznost izračuna v skladu z nacionalnim pravom.


Primer – regionalno združevanje

RCo, družba s sedežem v državi R, je hčerinska družba v popolni lasti Sklada, institucionalnega vlagatelja, ki je rezident države T in je bila ustanovljena in je predmet regulacije v državi T. RCo posluje izključno za ustvarjanje donosnosti naložbe regionalno naložbeno platformo za sklad s pridobivanjem in upravljanjem raznolikega portfelja zasebnih tržnih naložb, ki se nahajajo v državah v regionalni združitvi, ki vključuje državo R. Odločitev o ustanovitvi regionalne naložbene platforme v državi R je bila v glavnem posledica razpoložljivosti z znanjem o regionalnih poslovnih praksah in predpisih, obstoj usposobljene večjezične delovne sile, članstva države R v regionalni združitvi in uporabi skupne valute regionalne skupine ter obsežne mreže davčnih konvencij države R, vključno z davčno konvencijo z državo S , ki določa nizke davčne odtegljaje. RCo zaposluje izkušeno lokalno vodstveno ekipo za pregled investicijskih priporočil iz sklada, odobritev in spremljanje naložb, izvajanje zakladniških funkcij, vzdrževanje knjig in zapisov družbe RCo ter zagotavljanje skladnosti z regulativnimi zahtevami v državah, kjer investira. Upravni odbor RCo imenuje Sklad in ga sestavlja večina rezidenčnih direktorjev države R s strokovnim znanjem in izkušnjami pri upravljanju naložb, pa tudi člani svetovne skupine za upravljanje Sklada. RCo plača davčne in davčne napovedi v državi R.

RCo zdaj razmišlja o naložbi v SCo, družbo s sedežem v državi S. Naložba v SCo bi predstavljala le del celotnega portfelja naložb RCo, ki vključuje tudi naložbe v številne države poleg države S, ki so tudi člani istega regionalnega združenja. V skladu z davčno konvencijo med državo R in državo S se davčna stopnja pri viru odtegne od dividend in zmanjša z 30% na 5%. V skladu z davčno konvencijo med državo S in državo T je stopnja davka od odtegljaja pri dividendah 10 odstotkov.


Oglejte si še druge članke iz področja Obračunavanje in plačevanje davka


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!