c S
Pri oddaji davčnega obračuna bodo normiranci morali upoštevati tudi omejitve 13.05.2020

Pri oddaji letošnjega davčnega obračuna bodo lahko podjetniki upoštevali tudi ukrepe, ki so bili sprejeti v pomoč gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki omogočajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Tako je s 3. členom Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančne področju (ZIUJP) postavljen nov rok za predložitev davčnih obračunov in sicer 31. maj 2020. Davčni zavezanec, tako lahko, ne glede na drugi odstavek 297. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ali tretji odstavek 358. člena ZDavP-2 predloži davčnemu organu davčni obračun za leto 2019 do 31. maja 2020.

Davčni zavezanec samostojni podjetnik predloži davčni obračun na obrazcih, ki jih določa Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se uporablja za davčno leto 2019 – torej za leto za katerega se predlaga davčni obračun, preko državnega davčnega portala eDavki.

V skladu z 48. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, pri čemer se za ugotavljanje prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80 % prihodkov, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z določbami ZDavP-2, in pod naslednjimi pogoji:

  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov, ali
  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Prav tako je ZIUJP določil tudi spremenjen rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove. Tako v skladu s 4. členom ZIUJP davčni zavezanec ne glede na prvi odstavek 308. člena ZDavP-2 priglasi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za preložitev obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri tem se šteje, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno davčno leto oziroma obdobje.

Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZDoh-2.

Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi priglasitev za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

Pri tem se za potrebe določanja višine prihodkov ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;

2. ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali

4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V navedenih primerih se v prihodke po pravilih o računovodenju štejejo tudi:

- prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,

- prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,

- prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in

- prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, ter

- prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ. V skladu z 12. odstavkom 59. člena ZDoh-2 pa mora zavezanec, ki davčnemu organu predloži takšno obvestilo za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po navedenem roku, davčni organ s sklepom zavrže.

Ne glede na navedeno pa mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 evrov, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Najkasneje pri pripravi davčnega obračuna mora torej davčni zavezanec ponovno proučiti izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki. Pri tem velja izpostaviti, da v kolikor prihodki presegajo zakonske meje, davčni zavezanec ugotavlja davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih za celotno davčno leto, torej že od 1. januarja tekočega leta dalje. Prav tako pa si mora voditi poslovne knjige po pravilih o računovodenju in v skladu z 58. členoma Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) tudi vsako leto predložiti Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) letno poročilo.

Velja spomniti, da je obračunana davčna osnova tudi podlaga za plačilo akontacije dohodnine dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb, pri čemer lahko davčni zavezanec po 5. členu ZIUJP davčnemu organu tudi predloži zahtevo za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (ne glede na prvi odstavek 299. člena in deveti odstavek 371. člena ZDavP-2), če zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto (torej leto 2020) ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove (na primer zaradi izpada prihodkov). Po 6. členu ZIUJP se bo namreč zavarovalna osnova v letu 2020 na novo določila na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij.

Za konec velja izpostaviti, da v kolikor ne bo preklicana epidemija do 15. maja 2020, se lahko navedeni roki (15. člen ZIUJP) podaljšajo za 30 dni.


Oglejte si še druge članke s področja Dohodnina


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.