c S
Prenehanja pravice do izrabe lenega dopusta 20.02.2020

Delavki je bil za leto 2018 odmerjen letni dopust v številu 24 dni, od tega ga je do nastopa materinskega dopusta izkoristila 9 dni. Materinski dopust ji je bil priznan od 30.3.2019 do 12.7.2019 in nato naprej porodniški dopust od 13.7.2019 do 28.3.2020. Zanima nas, kaj se zgodi z ostankom dopusta odmerjenega za leto 2018, saj se bo delavka vrnila na delo šele 29.3.2020. Se dopust briše, ali ga ima pravico izkoristiti do 31.12.2020 tako kot dopust odmerjen za leto 2019?

MNENJE:

Kot ste nam pojasnili, je delavka izkoristila le 9 dni letnega dopusta odmerjenega za leto 2018. Dopusta, do nastopa materinskega oz. porodniškega dopusta, delavka ni mogla izkoristiti zaradi razlogov na strani delodajalca (delovni proces, uvajanje nove delavke).

4. odstavek 162. člena ZDR-1 določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Iz navedenega lahko zaključimo, da se lahko neizrabljen letni dopust izrabi do 31.12. naslednjega leta, v konkretnem primeru torej do 31.12.2019, kar pa zaradi materinskega oz. porodniškega dopusta ne bo mogoče.

Vprašanje je torej, ali pravica do letnega dopusta po izteku referenčnega obdobja ali obdobja za prenos ugasne in neizrabljeni letni dopust propade. ZDR-1 odgovora na zadevno vprašanje ne poda izrecno. Katarina Kresal Šoltes v Zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem, GV založba, 2016, str. 929, zagovarja stališče, da za razlago, da po izteku referenčnega obdobja ali obdobja za prenos, pravica do letnega dopusta vedno ugasne, v naši niti evropski zakonodaji ni podlage. Avtorica meni, da je potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, zaradi katerih dopust ni bil izrabljen. Navaja tudi: »Da bi bilo potrebno glede ustreznosti določitve prenosnega obdobja primerjati nacionalno ureditev tudi z določbo 9. člena Konvencije MOD št. 132, po kateri prenos neizrabljenega dela dopusta nad dvema tednoma mogoč do izteka 18 mesecev od konca leta, v katerem je bila pridobljena pravica, po tem obdobju pa s privolitvijo delavca.«

Sodna praksa je glede zadevnega vprašanja neenotna.

V sodbi opr.št je Višje delovno in socialno sodišče sklenilo: »Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta. Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti. Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.«


Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!