Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) je glede ocenjene vrednosti javnega naročila vnesel zelo strogo določbo glede izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila. Določba je pomembna tudi pri obravnavi javnih naročil malih vrednosti, saj je ocenjena vrednost eden od bistvenih elementov glede določanja postopka oddaje javnega naročila. Glede na ocenjeno vrednost naročnik določi kako bo vodil celoten postopek oddaje javnega naročila. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo vodi naročnik.
Naročnik preden sploh začne s postopkom javnega naročanja mora izvesti kratko analizo trga na podlagi analize stroškov pri drugih naročnikih za podobna naročila, z analizo stroškov na podlagi preteklih podobnih naročil pri naročniku, s pridobitvijo informativnih ponudb, z izvedbo strokovnega dialoga (drugi odstavek 64. člena ZJN-3) in z oceno strokovnjaka iz stroke. Poleg analize trga si lahko pri izračunu ocenjene vrednosti pomagamo tudi s poslovno analizo. Pripraviti je treba ustrezno podlago, ki bo določila potrebe, zahteve in obseg rešitve (tudi kot podlaga poznejšemu obsegu projekta), sicer lahko pride do nerealnega izračuna ocenjene vrednosti. Pri tem se pogosto zanemarjajo ali podcenjujejo stroški, povezani z analizo, specifikacijo, integracijo z zunanjimi sistemi, preizkušanjem, jamčevanjem oziroma odpravljanjem napak, koordinacijo (upravljanjem/vodenjem) projektov, zagotavljanjem razpoložljivosti virov (kadrov, opreme, licenc).
Za določitev ocenjene vrednosti se upošteva dan, ko naročnik odpošlje javno objavo o začetku postopka, če pa tega nimamo, se upošteva dan, ko naročnik prične postopek javnega naročila (primeroma; navezovanje gospodarskih stikov). Pri ocenitvi javnega naročila mora naročnik upoštevati vse stroške, ki jih bo moral plačati oziroma stroške, povezane s pogodbenim predmetom, ter celoten postopek evidentirati. Prav tako mora upoštevati možnosti povečanja obsega javnega naročila, predvsem preko pogodbenih klavzul o spremembah pogodbe in cene. Kadar se blago ali storitev redno ponavlja ali se bo predvidoma podaljšalo v določenem obdobju, se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.
Za naročila organizacijskih enot naročnika po določili ZJN-3 velja, da se seštevajo, kar pomeni, da se obveznosti naročnika in posameznih organizacijskih enot določijo po seštevku ocenjenih vrednosti naročila. Če organizacijska enota odda javno naročilo pod vrednostnim pragom EU, vendar seštevek istovrstnih naročil presega prag, mora le ta upoštevati obveznosti javnega naročanja nad vrednostnim pragom EU, razen če je organizacijska enota naročnika samostojno odgovorna za javno naročilo, kar pomeni, da samostojno prevzema pravice in obveznosti v svojem imenu in za svoj račun[1].
Pri okvirnih sporazumih, dinamičnih nabavnih sistemih in partnerstvih za inovacije mora naročnik že ob začetku postopkov upoštevati vrednost vseh naročil, ki jih bo na podlagi teh postopkov oddal ter upoštevati največje količine in najvišje vrednosti. Pri finančnem zakupu, najemu ali nakupu s pridržkom lastninske pravice, se upošteva za ocenjeno vrednost celotna vrednost posla in ne zgolj višina posameznega plačila v določenem obdobju. Če obdobja ni mogoče določiti, se upošteva mesečna vrednost, pomnožena z 48. Pri oddaji zavarovalniških storitev se upoštevajo višina premije in druge oblika plačil. Pri bančnih in finančnih storitvah se upoštevajo obresti, provizije, pristojbine, honorarji in druge oblike plačil[2].
Za določitev ocenjene vrednosti so izjemo pomembni sklopi[3] . Z besedo sklop se označuje blago, storitve ali gradnje, ki se oddajo z eno pogodbo o javnem naročilu. V primeru, da bi naročniki lahko poljubno določevali sklope, vsa pravila o ocenjeni vrednosti izgubijo svoj smisel. Pri določanju sklopov je pomembno upoštevati pravilo ZJN-3 o seštevanju vrednosti sklopov, kadar določamo ocenjeno vrednost javnega naročila . V tem primeru mora naročnik pri oddaji javnega naročila izpolniti obveznosti, ki veljajo za seštevek ocenjenih vrednosti določenih sklopov. Vendar so določila ZJN-3 o upoštevanju sklopov pri ocenjeni vrednosti splošne narave, saj je v 24. členu ZJN-3 določeno, da naročnik ne sme razdeliti naročila na sklope, da se izogne uporabi ZJN-3, razen če to utemelji z objektivnimi razlogi. Kaj so objektivni razlogi, pa je treba določiti glede na predmet javnega naročila za vsako naročilo posebej .
Ocenjena vrednost pri gradnjah
Pri javnem naročanju gradenj se pri določanju ocenjene vrednosti upoštevajo ocenjeni stroški gradenj in storitev ter blaga, potrebnega za gradnje. Gradbeni materiali so potrebni za gradnjo, medtem ko pa je notranja oprema objekta že lahko sporna[4]. Pri presoji o enovitosti gradnje se lahko upoštevajo sočasnost naročil, ekonomsko tehnična funkcija, geografski okvir ali podobnost javnih naročil.
Pri izračunu ocenjene vrednosti gradenj mora naročnik temeljito preuči lastnosti gradnje, njene posebnosti, in upoštevati vse stroške od ideje do izvedbe ter seveda tudi uporabe objekta. Ocenjena vrednost gradnje je odvisna predvsem od koncepta gradnje. Pri ločenem naročilu projektiranja in gradenj je osnova projektantski predračun oziroma ustrezen seznam tipiziranih popisov del z normativi za vse vrste del, medtem ko so za skupno naročilo projektiranja in gradnje vezane študije izvedljivosti ter druge ocene vrednosti. Pri izračunu ocenjene vrednosti je treba upoštevati tudi morebitne opcije in podaljšanja javnega naročila, kar se pri gradnjah lahko med drugim izraža tudi skozi naročila več del ali ponovljenih del[5].
Ocenjena vrednost pri arhitekturnih in inženirskih storitvah
Pri izračunu ocenjene vrednosti arhitekturnih in inženirskih storitev je posebnega pomena izračun stroškov vseh potrebnih arhitekturnih in inženirskih storitev, vključno z izdelavo strokovnih podlag in izvedbo vseh potrebnih raziskav[6]. Pri izvedbi investicije mora naročnik upoštevati Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki predvideva izračun ocenjene vrednosti. Ocenjena vrednost javnega naročila gradnje predstavlja največji del investicijske vrednosti in temelji na predpisani vrsti tehnične oz. projektne dokumentacije. Investicijski program temelji na idejnem projektu ali na projektu višje ravni, kjer se na osnovi tehničnih rešitev in ocen potrebnega materiala in del pripravi ocena vrednosti gradnje. Za oceno stroškov visokih gradenj se posebej priporoča uporaba standarda SIST DIN 276-1. Ocenjena vrednost inženirskih storitev predstavlja le manjši del skupne ocenjene investicijske vrednosti, ki se določa v investicijski dokumentaciji skladno z veljavnimi predpisi. Vrednost inženirskih storitev je možno oceniti s pomočjo uveljavljenih metodologij, kot je na primer nemški HOAI (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure – pravilnik za določitev honorarjev arhitekturnih in inženirskih storitev). Za izračun ocenjene vrednosti arhitekturnih oz. inženirskih storitev se upoštevajo strokovne metodologije, kot so:
- merila za vrednotenje inženirskih storitev[7];
- poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe[8];
- izračun ocenjene vrednosti del s področja geodezije[9];
- druge metodologije, uradno potrjene s strani poklicnih zbornic IZS ali ZAPS.
Ocenjena vrednost pri informacijskih storitvah
Metoda izračuna ocenjene vrednosti pri oddaji informacijskih storitev je odvisna predvsem od[10]:
- potrebnih integracij z drugimi sistemi,
- kompleksnosti informacijske rešitve,
- arhitekturne zasnove in infrastrukture, na kateri bo informacijske rešitev delovala,
- poslovnih tveganj, ki jih naročnik prenaša na izvajalca (pravna tveganja, intelektualne pravice, odškodninska odgovornost),
- uporabljivosti že razvitih skupnih gradnikov,
- stopnje, do katere je rešitev že predhodno definirana,
- razvojnih faz, ki naj bi jih pokrival oziroma izvedel izvajalec,
- kakovostne priprave tehničnih in vsebinskih specifikacij, saj nejasno oziroma nenatančno definiran predmet naročila povečuje tveganja izvajalca, ki se prenašajo v ponudbeno ceno.
Zaključek
Zelo pomembno za naročnika je razmejevanje med ocenjeno vrednostjo javnega naročila in zagotovljenimi sredstvi za javno naročilo, ki se nahajajo na določeni postavki finančnega plana ali proračuna naročnika. Naročnik mora imeti na svojih proračunskih postavkah zagotovljena sredstva za izvedbo predmeta javnega naročila, saj je to tudi elementarni pogoj za začetek postopka oddaje javnega naročila (tudi malih vrednosti).
Poleg ocenjene vrednosti je potrebno pri javnem naročanju upoštevati še ostale finančne elemente, katere bomo predstavili na bližajočem se spletnem seminarju z naslovom »Finančno pravni vidiki postopka oddaje javnega naročila«, ki bo 4. 2. 20202 ob 14. uri. Prijavite se lahko TUKAJ.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
[1] Koršič Potočnik M, Prebil M., Skok Klima U., Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS d.o.o. , 2019, str. 115 – 129.
[2] Matas S. et.al. Zakon o javnem naročanju s komentarjem, uradni list RS d.o.o., 2016, str. 115-125.
[3] Koršič Potočnik M. et.al., že navedeno delo, 2019, str. 129-141
[4] Glej Sodba sodišča T-384/10 z dne 29.5.2013.
[5] Smernice za javno naročanje gradenj, RS Ministrstvo za javno upravo, verzija 1.0, Oktober 2018, str. 5-6.
[6] Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, RS Ministrstvo za javno upravo, verzija 2.0, Oktober 2016, str. 12-13.
[7] Glej www.izs.si/dobra-praksa/merilaza-vrednotenje-inzenirskih-storitev.
[8] Glej www.izs.si/dobra-praksa/merila-za-vrednotenje-inzenirskihstoritev/poenostavljena-merila-za-vrednotenje-inzenirskih-storitev in www.zaps.si/index.php?m_id=strokovna_cena.
[9] Glej www.izs.si/maticnesekcije/msgeo/cenik-geodetskih-storitev.
[10] Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev, RS Ministrstvo za javno upravo, verzija 1.0, januar 2017, str. 13-15.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
