c S
Letno poročilo in obračun davka od dohodkov pravnih oseb za gospodarske družbe za leto 2019
Ida Kavčič, univ. dipl. ekon., spec. posl. ekon. Direktorica družbe IK SVETOVANJE, družbe za davčno, poslovno in računovodsko svetovanje, d.o.o. in davčna svetovalka z licenco ZDSS.
08.01.2020

Letno poročilo za leto 2019 bodo gospodarske družbe sestavile ob upoštevanju osmega poglavja Zakona o gospodarskih družbah, ki je bilo spremenjeno in se v sedanji vsebini uporablja od 1.1.2016 dalje.

Spremembah ZGD-1 na področju računovodenja so sledile tudi spremembe Slovenskih računovodskih strandardov (v nadaljevanju SRS (2016), Ur.l.RS št. 95/2015 s popravki in spremembami), ki so prevzeli vsebino Direktive 2013/34/EU in določajo podrobnejša pravila računovodenja. V letu 2018 je bil sprejet nov SRS 15 (2019) (Ur.l. RS 57/2018), ki je nadomestil prvotni SRS 15 (2016), in katerega so družbe dolžne obvezno uporabljati  od 1.1.2019 dalje, oziroma prvo poslovno leto, ki začne po tem datumu, v kolikor družbe poslovnega leta nimajo enakega koledarskemu letu. V Ur. l. RS št. 81/2018 so bile objavljene tudi spremembe SRS 2016, ki se uporabljajo od 1.1.2019 dalje. Spremembe SRS 2016 se nanašajo na:

Glavnina sprememb SRS 2016 je povezanih s pripoznavanjem poslovnih najemov pri najemnikih.

Družbe, ki so zavezane k obvezni konsolidaciji, ter banke, zavarovalnice in druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, morajo računovodska poročila pripraviti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP).

Družbe se za namene sestave letnega poročila razvrščajo v velikostne razrede: mikro, majhne, srednje in velike družbe, pri čemer se upoštevajo merila:

  • Povprečno število delavcev v poslovnem letu,
  • Čisti prihodki od prodaje in
  • Vrednost aktive.

V vsakem primeru so velike družbe subjekti javnega interesa, borza vrednostnih papirjev in družbe zavezane k obvezni konsolidaciji.

Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe), mora pripraviti konsolidirano letno poročilo. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati družba, da se šteje za obvladujočo, so navedeni v 56. členu ZGD-1.

Velike in srednje kapitalskih družb ter dvojne družbe so zavezane k reviziji letnih (in konsolidiranih letnih) poročil v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.  K preiskavi letnih računovodskih izkazov pa so zavezane majhne kapitalske družbe, ki po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine in zemljo) po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne inštrumente, za katere ni objavljena cena na organiziranem trgu, izvedene finančne inštrumente ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti.

Letno poročilo družb, ki se revidirajo, je sestavljeno iz:

  • Bilance stanja,
  • Izkaza poslovnega izida,
  • Izkaza denarnih tokov,
  • Izkaza gibanja kapitala,
  • Izkaza drugega vseobsegajočega donosa,
  • Pojasnila k izkazom in
  • Poslovnega poročila.

Letno poročilo majhnih kapitalskih družb je sestavljeno iz:

  • Bilance stanja,
  • Izkaza poslovnega izida,
  • Priloge s pojasnili k izkazom.

V 70.a členu ZGD-1 so opredeljene izjeme, ki veljajo za mikro družbe, ki so hkrati kapitalske družbe glede pojasnil k računovodskim izkazom. Le-te pod določenimi pogoji niso dolžne izpolnjevati prilog s pojasnili k izkazom, vendar morajo na koncu bilance stanja razkriti le informacije:

  • o skupnem znesku pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanco stanja,
  • višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom,
  • predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta in zaposlenim na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe;
  • informacije o lastnih deležih, če jih družba ima oziroma jih je imela med poslovnim letom.

Priloge s pojasnili k izkazom družbe sestavljajo v skladu z 69. členom ZGD-1, pri čemer je obseg razkritij odvisen od velikosti družb, kamor so po  predhodno navedenih merilih družbe razporejene. 

Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Družbe, ki so zavezane k  reviziji, vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe. Sestavni del izjave o upravljanju za velike družbe je tudi opis politike raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe z vidika spola in drugih vidikov. Subjekti javnega interesa, katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, vključijo v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vključuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju.  

Družbe morajo zaradi javne objave letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom predložiti na AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta, in sicer:

  • letna poročila družb, ki se revidirajo,
  • letna poročila družb, za katere je predpisana revizijska preiskava letnih računovodskih izkazov in
  • konsolidirana letna poročila.

Družbe morajo predložiti tudi popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila.

Ostale družbe predlagajo letna poročila zaradi javne objave v treh mesecih po koncu poslovnega leta.

Družbe morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta predložiti na AJPES podatke iz letnih poročil za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko–informativne, raziskovalne in davčne namene.

Prihodke in odhodke iz izkaza poslovnega izida družbe upoštevajo pri  sestavitvi davčnega obračuna na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Družbe – rezidenti so obdavčene po svetovnem dohodku, torej od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije. Nerezidenti pa so obdavčeni le od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Osnova za davek je dobiček, kot presežek prihodkov nad odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu na podlagi zakona in v skladu z računovodskimi standardi, razen v primeru ko ZDDPO-2 določa drugače. Ker se določeni prihodki in odhodki v davčnem obračunu ne upoštevajo oziroma se upoštevajo v različnih obračunskih obdobjih, prihaja do tako imenovanih stalnih in začasnih razlik med davčnim in računovodskim dobičkom.

Stalne razlike med davčnim in računovodskim dobičkom nastanejo:

  • pri transakcijah med povezanimi osebami v mednarodnih transakcijah oziroma v določenih primerih tudi v domačih transakcijah, kjer se odhodki priznajo največ, prihodki pa najmanj do primerljivih tržnih cen;
  • pod določenimi pogoji se prihodki od prejetih dividend oziroma drugih deležev iz dobička, vključno z dohodki, podobnimi dividendam izvzamejo iz davčne osnove,
  • pod določenimi pogoji se dobički ustvarjeni z odsvojitvijo lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja izvzamejo iz davčne osnove zavezanca, in sicer v višini 50% ustvarjenega dobička, ustvarjena izguba pa se ne prizna v višini 50%,
  • prav tako davčno osnovo znižujejo pavšalni odhodki v višini 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ustvarjenih z odsvojitvijo lastniških deležev, ki so izvzeti iz davčne osnove zavezanca,
  • Davčno osnovo povečujejo odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti in niso skladni z običajno poslovno prakso,
  • Davčno osnovo znižujejo odhodki, ki so v 30. členu ZDDPO-2 našteti kot davčno nepriznani odhodki,
  • Delno priznani (v višini 50%) so stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta,
  • Kot odhodek se ne priznajo obresti od prejetih posojil delničarja oziroma družbenika (in z njim  povezanih oseb), ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca.

Začasne razlike med davčnim in računovodskim dobičkom nastanejo pri:

  • oblikovanju rezervacij, kjer se odhodek prizna v višini 50% v trenutku oblikovanja rezervacij iz 20. člena ZDDPO-2,
  • prevrednotenju terjatev zaradi oslabitve, kjer davčno ni priznan odhodek, ki presega:
    • Znesek, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev oziroma
    • Zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja,
    • prevrednotenju zaradi oslabitve dobrega imena, kjer se odhodki priznajo največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena,
    • prevrednotenju finančnih naložb, kjer se odhodki zaradi oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih naložb priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta,
    • pri obračunu amortizacije, pri čemer se odhodki priznajo v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in davčno dovoljenih stopenj.

Družbe davčno osnovo znižujejo tudi z nepokrito davčno izgubo, in sicer največ v višini 50% davčne osnove davčnega obdobja. Nadalje družbe davčno osnovo lahko znižajo tudi s koriščenjem davčnih olajšav:

  • Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj,
  • Olajšava za investiranje,
  • Olajšava za zaposlovanje,
  • Olajšava za zaposlovanje invalidov,
  • Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
  • Olajšava za donacije in
  • Olajšave za zaposlovanje in investiranje za poslovanje na manj razvitih področjih po posebnih zakonih.

S spremembo  ZDDPO-2P (Ur.l.RS št. 79/18 z dne 07.12.2018) so bila uvedena dodatna  pravila proti praksam  izogibanja davka.

V ZDDPO-2 je dodan 2.a člen »Splošno pravilo o preprečevanju zlorab«, ki določa:

  • Da se pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu z ZDDPO-2, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek po tem zakonu,  ne upošteva shema in niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnosti oziroma upravičenja, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.
  • Ugodnost oz. upravičenje je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav, pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oz. upravičenj po tem zakonu.
  • Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.

Z ZDDPO-2P je uvedena tudi novost, in sicer:

  • pojem nadzorovane tuje družbe,
  • obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe in
  • morebitni pripis in izračun dohodka nadzorovane tuje družbe v davčno osnovo zavezanca.

Kot nadzorovana tuja družba (NTD) se obravnava tuja družba, če:

  1. je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 % dobička te osebe, in
  2.  je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.

Zakon določa tudi kriterije za povezane osebe (67. člen ZDDPO-2).

V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov (67.i člen ZDDPO-2):

1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,

2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine,

3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,

4. dohodka od finančnega zakupa,

5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter

6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali imajo le majhno dodano vrednost.

Našteti dohodki se ne vključijo v davčno osnovo zavezanca v primeru, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore in če ena tretjina ali manj dohodka nadzorovane tuje družbe izvira predhodno naštetih dohodkov. Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo zavezanca se izračuna sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi. Več o izračunu  je določeno v 67.j členu ZDDPO-2.

Od ugotovljene davčne osnove se plača davek po stopnji 19%.

****

Podrobneje bomo temo obravnavali na 90-minutnem spletnem seminarju: Zaključni račun in obračun DDPO za leto 2019, ki bo v četrtek, 9. januarja 2020, ob 10. uri.

Na spletni seminar se lahko prijavite tukaj do 9.1.2020 do 9. ure!



Oglejte si še druge članke s področja Davek od dohodkov pravnih oseb


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!