V podjetju imajo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje jih nobena kolektivna pogodba dejavnosti. Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določijo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?
V Sloveniji je minimalna plača zakonsko določena od leta 2010. Sprva so bili vanjo vključeni vsi dodatki, razen dodatka za nadurno delo. Prvo večjo spremembo je doživela leta 2015, ko so bili iz nje izvzeti dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Z letom 2020 bodo poleg omenjenih dodatkov iz nje izvzeti še dodatek za delovno dobo in vsi drugi dodatki (za izmensko delo, za popoldansko delo in podobni) ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Velikost minimalne plače določa Zakon o minimalni plači (ZMinP).Pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v velikosti minimalne plače ima vsak delavec, ki dela polni delovni čas. V minimalno plačo se ne vštevajo povračila stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (povračilo stroškov za prehrano med delom, povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugi prejemki iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnina, jubilejna nagrada, solidarnostna pomoč in podobni).
Seveda pa je z vidika delodajalca in delavca še kako pomembno, kolikšna je delavčeva osnovna plača. Od nje se namreč po četrtem odstavku 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) obračunavajo dodatki (za nadurno delo, nočno delo, izmensko delo, popoldansko delo, dodatek za delovno dobo ipd.). Zanimivo je, da se veliko delodajalcev sprašuje natanko to, kar je vprašanje v tem konkretnem primeru, šele zdaj, pa čeprav je način določanja minimalne plače delavcem in način obračunavanja (minimalne) plače že vse od leta 2010 enak.
Koliko najmanj mora znašati osnovna plača delavca, je odvisno od tega, ali delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti. Osnovna plača delavca mora biti pri delodajalcu, ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, v pogodbi o zaposlitvi določena vsaj v višini minimalne plače. V tem primeru je osnova za obračun dodatkov minimalna plača. Osnovna plača delavca pri delodajalcu, ki ga zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, pa mora biti v pogodbi o zaposlitvi določena vsaj v višini osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. V tem primeru je osnova za obračun dodatkov osnova plača ustreznega tarifnega razreda oz. osnovna plača delavca, določena v pogodbi o zaposlitvi (ki je lahko nižja od minimalne plače). V obeh primerih pa se prispevki obračunavajo in plačujejo od minimalne osnove za obračun prispevkov, ker bo ta v letu 2020 še vedno višja od minimalne plače.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Avtor: mag. Nina Scortegagna Kavčnik, Pravna praksa, št. 46, 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
