Z novelo ZDDV-1K do novih obveznosti za uvoznike avtomobilov

V skladu s 3. členom Zakona o dodani vrednosti (ZDDV-1) so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost:

1. dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije
2. pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo
3. opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo
4. uvoz blaga.

Pri tem se v skladu z 9. členom ZDDV-1 za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico. Ne glede na navedeno pa se v skladu z novim 9.a členom ZDDV-1 za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, iz Slovenije v drugo državo članico, če se prenos opravi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic. Pri tem se šteje, da gre za skladiščenje na odpoklic, kadar:

• davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico z namenom, da to blago tam pozneje dobavi drugemu davčnemu zavezancu, na katerega v skladu s pogodbo med davčnima zavezancema preide pravica do razpolaganja z blagom kot lastnika,
• davčni zavezanec – dobavitelj blaga nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano
• je davčni zavezanec - prejemnik blaga identificiran za DDV v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano, njegova identiteta in identifikacijska številka za DDV, ki mu jo je dodelila ta država članica, pa sta v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, znani davčnemu zavezancu - dobavitelju blaga, in
• davčni zavezanec - dobavitelj blaga pa prenos blaga iz Slovenije v drugo državo članico evidentira v evidenci blaga na odpoklic, identiteto davčnega zavezanca - prejemnika blaga in njegovo identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila država članica, v katero se blago odpošilja ali prevaža, pa navede v rekapitulacijskem poročilu.

Če so izpolnjeni navedeni pogoji, se šteje, da je bila pravica do uporabe prenesena v roku 12 mesecev. Zakon pa določa tudi vrsto pogojev, po katerih se blago ne šteje za preneseno.

Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga. V primeru, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga začne v tretji državi, se šteje, da je kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga, če skupna vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj v tekočem koledarskem letu oziroma jih je opravil v preteklem letu, presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj takih dobav druga država članica. Tak davčni zavezanec mora davčnemu organu po novem najpozneje do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so opravljene te dobave, v elektronski obliki poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oziroma konca identifikacije za DDV v tej državi članici.

Novela z novim 20.a členom ZDDV-1 določa tudi zaporedne dobave, ko se isto blago dobavlja zaporedno in je to blago iz Slovenije odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, ali obratno, neposredno od prvega dobavitelja do zadnje stranke v verigi, ko se odpošiljanje ali prevoz za namene uveljavljanja oprostitve plačila DDV zaradi dobave v drugo državo članico pripiše samo dobavi, ki se opravi vmesnemu dobavitelju.

V skladu s 63. členom ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Od 19. oktobra 2019 pa velja, da davčni zavezancu ni potrebno popraviti prvotnega odbitka v primeru uradno dokazanega uničenja, izgube ali tatvine premoženja ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev.

Novela povsem na novo določa obveznosti pri pridobitvi prevoznih sredstev. Tako mora davčni zavezanec v skladu z novim 93.a členom ZDDV-1 v 15 dneh od pridobitve davčnemu organu prijaviti novo prevozno sredstvo, ki ga registrira v Sloveniji. Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ko pridobi rabljeno prevozno sredstvo in ga registrira v Sloveniji, davčnemu organu v elektronski obliki prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v 15 dneh od dneva pridobitve. Pri tem se za rabljeno prevozno sredstvo šteje prevozno sredstvo, ki ne šteje za novo prevozno sredstvo, ki ga pridobi davčni zavezanec po tretjem odstavku 3. člena ZDDV-1.

Tako bo moral davčni zavezanec od 1. januarja 2020 pred registracijo prevoznega sredstva, ki je bilo ob pridobitvi namenjeno nadaljnji prodaji, davčnemu organu prijaviti pridobitev prevoznega sredstva v elektronski obliki. Dokazilo o prijavi pridobitve davčnemu organu bo namreč temeljni pogoj, da bo organ, pristojen za registracijo prevoznega sredstva davčnega zavezanca. Podrobneje pa bo prijavo pridobitve določal podzakonski akt.

V skladu s kazenskimi določbami se bo lahko z globo od 1.200 do 30.000 evrov kaznovala za prekršek pravna oseba, če ne bo prijavila davčnemu organu pridobitve prevoznega sredstva in v predpisanem roku in na predpisan način ali če bo registrirala prevozno sredstvo v nasprotju s 93.a členom ZDDV-1. Prav tako pa je lahko za navedeni prekršek z globo od 800 do 10.000 evrov kaznovan samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.