c S
Ali je način ugotavljanja davčne osnove med letom možen? 13.08.2019

Prejeli smo vprašanje naročnice v zvezi možnostjo spremembe načina ugotavljanja davčne osnove za namene DDPO med letom. Naročnica navaja, da je podjetje ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Zanima jo ali lahko podjetje med letom preide iz ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov in normiranih odhodkov na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

Skladno z ZDDPO-2 lahko davčni zavezanci ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. V primeru izpolnjevanja določenih pogojev (67b. člen ZDDPO-2) lahko davčni zavezanci ugotavljajo davčno osnovo za obračun DDPO na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Skladno s 67c. člena ZDDPO-2 velja, da mora davčni zavezanec davčnemu organu priglasiti, da bo ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. V roku, ki ga določa ZDavP-2 mora davčni zavezanec davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ. Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove mora z upoštevanjem normiranih odhodkov, ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili.

Ne glede na zgoraj navedeno pa skladno s petim odstavkom 67c. člena ZDDPO-2 velja, da mora zavezanec,  katerega povprečje njegovih prihodkov v dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 eurov, ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili za celotno davčno obdobje, ki sledi tema dvema davčnima obdobjema.

Kdaj je potrebno opraviti priglasitev določa ZDavP-2.

Skladno s prvim odstavkom 308. člena ZDavP-2 velja, da davčni zavezanec opravi priglasitev najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna za predhodno leto v obračunu za predhodno leto.  Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev.

Nadalje tretji odstavek 308. člena ZDavP-2 določa, da priglasitev, opravljeno po roku, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

V četrtem odstavku navedenega člena pa, da se šteje da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega leta oziroma do poteka roka za predložitev obračuna za predhodno leto, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v obračunu za predhodno leto.

Priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, davčni organ s sklepom zavrže.

Na podlagi zgoraj navedenega zaključimo, da priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov med letom ni možna razen v primeru, ko zavezanec ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. V tem primeru, zakon določa, da mora ugotavljati davčno osnovo po splošnih pravilih, torej na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

Oglejte si še druge članke s področja Davčne osnove


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?