c S
FURS dopolnil navodila za davčno potrjevanje računov 08.05.2019

Čeprav Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) velja že štiri leta, pa se pri davčnih zavezancih z večjo dinamiko poslovanja pojavljajo vedno nova vprašanja o njegovem izvajanju. Tako je Finančna uprava RS tudi letos dopolnila zbirko odgovorov na vprašanja davčnih zavezancev. Večina vprašanj in odgovorov, ki dopolnjujejo zbirko preko 300 vprašanj z odgovori, pa se letos nanaša na dileme registriranja poslovnega prostora.

V skladu s 4. členom ZDavPR mora davčni zavezanec pred začetkom izdajanja računov pridobiti namensko digitalno potrdilo, ki ga izda Ministrstvu za javno upravo na podlagi vloge, ki jo davčni zavezanec v skladu s 3. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju Pravilnik) predloži elektronsko prek portala eDavki. V vlogi sporoči davčni zavezanec davčnemu organu tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune, v skladu z navodili, ki so v prilogi II k Pravilniku.

Pri tem 2. člen ZDavPR določa, da se za poslovni prostor zavezanca šteje vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje tudi del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je lahko vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov Pri tem se kot poslovni prostor zavezanca lahko šteje tudi elektronska naprava za izdajo računov, če se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Velja izpostaviti, da se kot poslovni prostor zavezanca šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov. 

Z vidika izdajanja računov se tako registrira poslovni prostor, kjer davčni zavezanec izdaja račune in sicer tam:

  • kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki)
  • kjer se račun generira (izdela) in elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).

V primeru izdaje papirnatega računa se kot poslovni prostor označi prostor v katerem se račun natisne oziroma posreduje kupcu, in sicer ne glede na to kje se nahaja strežnik, programska oprema, ipd.

Če zavezanec izdaja elektronske račune, se kot poslovni prostor registrira prostor kjer se elektronski račun izdela in od koder se posreduje kupcu (elektronski računi so računi, ki se posredujejo kupcu po elektronski poti – npr. tudi pdf računi, ki se kupcu pošljejo po e-mailu). V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Če se strežnik nahaja v gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini, pa se lahko kot poslovni prostor določi sedež zavezanca, ki izdaja račune.

V primeru spletne prodaje je tako treba ugotoviti ali zavezanec izdaja račune v papirnati obliki ali v elektronski obliki in nato v skladu z zgoraj navedenim določiti in registrirati poslovni prostor.

V primerih, ko se izda račun avtomatsko – torej brez navzočnosti fizične osebe (npr. račun izda programska oprema sama) se kot davčna številka operaterja (osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave) davčnemu organu pošlje davčna številka zavezanca – poslovnega subjekta, ki izda račun.

V skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov za posamezni poslovni prostor. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora mora tako zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora. Podatki o zaprtju poslovnega prostora se posredujejo elektronsko, v okviru sporočila s podatki o poslovnem prostoru.

Podobno velja tudi v primeru, ko davčni zavezanec posreduje napačne podatke o poslovnem prostoru. Podatke popravi tako, da v potrjevanje ponovno posreduje pravilne podatke o poslovnem prostoru. Z vidika pravilnega označevanja poslovnega prostora to pomeni, da davčni zavezanec za poslovni prostor z napačno oznako najprej posreduje podatek o zaprtju le-tega in nato registrira poslovni z novo oznako. Pri tem velja opozoriti, da oznake poslovnega prostora med letom ni možno spreminjati, saj bi se s tem prekinilo zaporedje številčenja računov.

V kolikor se spremeni lokacija poslovnega prostora v katerem izdaja račune, pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

  1. Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer pa mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje posredovati nove podatke o poslovnem prostoru. V tem primeru se v novem poslovnem prostoru ohrani isto zaporedje številčenja računov in nadaljuje z naslednjo zaporedno številko računa.
  2. Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-tega.

Pri tem Finančna uprava RS opozarja, da mora davčni zavezanec v primeru kakršnihkoli sprememb poslovnega prostora dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?