c S
Terjatve 05.03.2019

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga oziroma v primeru danih predplačil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. V vsakem primeru, razen v primeru danih predplačil, gre za vzporejanje pogodbene pravice ene stranke, da dobi denar, z ustrezno obveznostjo druge pogodbene stranke, da izpolni obveznost.

Knjigovodsko razvidovanje, obračunavanje in razkrivanje kratkoročnih in dolgoročnih terjatev opredeljuje Slovenski računovodski standard 5(2016), ki obdeluje:

a)  razvrščanje terjatev;
b)  pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj terjatev;
c)  začetno računovodsko merjenje terjatev;
d)  prevrednotovanje terjatev;
e)  razkrivanje terjatev.

SRS 5 je povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 15, 17 in 20.

Terjatve se pojavljajo v različnih oblikah in sicer med poslovne terjatve uvrščamo terjatve do kupcev in drugih udeležencev v poslovnem procesu. V poslovnih knjigah ločeno evidentiramo terjatve do kupcev, ki jih delimo na domače in tuje, med druge poslovne terjatve pa štejejo terjatve do države, zaposlenih in tudi dobaviteljev v primeru danih predujmov (terjatve za dane predujme se v bilanci stanja ne izkazujejo med terjatvami, se dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva izkazujejo med opredmetenimi osnovnim sredstvi, dani predujmi za zaloge pa med zalogami) Dana posojila ne sodijo med terjatve, ampak med finančne naložbe, medtem ko terjatve, ki izvirajo iz danih posojil in so povezane s finančnimi prihodki evidentiramo med poslovne terjatve.

V primeru, ko kupec prevzame blago ali storitev, vendar tega ne plača ob prevzemu je to prodaja na kredit. Posebna vrsta terjatev so terjatve za odložene davke, ki se nanašajo na davke od dobička, ki bodo povrnjeni v naslednjih časovnih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, ki nastanejo predvsem zaradi razlik med obdavčljivim in računovodskim dobičkom ter prenosa neizrabljenih davčnih izgub in davčnih olajšav v naslednja davčna obdobja.

Glede na naslovnika se razvrščajo terjatve na terjatve do kupcev, dobaviteljev, zaposlenih, države in financerjev), glede na razmerja med družbami pa na terjatve do družb v skupini, do odvisnih družb in pridruženih družb. Glede na to je potrebno ustrezno razvrščanje evidentiranje terjatev v računovodskih evidencah in posledično v razkritjih.

Glede na ročnost, terjatve delimo na kratkoročne in dolgoročne, pri čemer dolgoročna terjatev zapade v plačilo v obdobju daljšem od leta dni, če je zapadlost terjatve krajša od enega leta, jo evidentiramo kot kratkoročno. Ustreznost razmejitve na dolgoročne in kratkoročne terjatve je pomembna predvsem ob koncu obračunskega obdobja in jih je kot takšne treba ustrezno prikazati v bilanci stanja.

Organizacija sme pripoznati terjatev kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in če je njeno izvirno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Gospodarske koristi v zvezi s terjatvami pa lahko v organizacijo pritekajo v denarni ali nedenarni obliki zlasti z njihovo poravnavo.

Podlaga za pripoznanje terjatev kot sredstva v knjigovodskih evidencah in bilanci stanja je ustrezna listina iz katere izhaja obvladovanje pogodbenih pravic v zvezi s to terjatvijo. Terjatev se pri prodaji blaga izkaže praviloma takrat, ko kupec blago prevzame v kraju in na način, kot je opredeljen v pogodbi oziroma ko preteče rok za njegovo zavrnitev, terjatev za dani predujem pa, ko je ta nakazan.

Večina terjatev v organizacijah nastane iz naslova poslovanja v povezavi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in storitvami, pa tudi v zvezi prodajo opredmetenih in drugih prodanih sredstev. Tovrstne terjatve se pripoznajo hkrati s prihodki. Pri tem pa je pomembno, da organizacija upošteva temeljno računovodsko predpostavko nastanka poslovnega dogodka, po kateri se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu.

Vse terjatve pa niso vedno izterljive. Ob koncu leta, ali pa že med letom je organizacija dolžna preverjati izterljivost terjatev v skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo in za tiste terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, izkazati kot dvomljive terjatve, če pa upnik in dolžnik terjatev rešujeta na sodišču pa se terjatev izkaže kot sporna terjatev.

V primeru, če upnik terjatve ne more izterjati oziroma je dolžnik ni več dolžan poravnati, ker je potekel zastaralni rok, je tovrstna terjatev zastarana, posledično se lahko izloči iz evidenc. Pri tem pa je treba upoštevati, da  5. odstavek 369. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004 in 40/2007), ki opredeljuje zastaralni rok po pretrganju in sicer:

  • Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.
  •  Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave. 
  • Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.
  • Če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek.
  • To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje.

Zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, se dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.

Na spletnem seminarju, ki bo v četrtek, 7. 3. 2019 bomo prikazali vsebino terjatev, opredelili pomembnost pravilnega prikazovanja postavke v skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo ter predstavili nekaj najpogostejših knjižb za navedene postavke v okviru praktičnih primerov, kot so npr. oslabitev terjatev in odprava slabitve, odstop terjatev, pobot ali kompenzacij, prodaja terjatve in še veliko drugih podobnih primerov. Primere knjižb bomo predstavili v povezavi s SRS in povezali tudi z MSRP-ji.


Prijava na spletni seminar >> Darinka Meško, mag.: Predstavitev SRS 5 Terjatve


Seminar je za naročnike portalov FinD-INFO in IUS-INFO (ne velja za Standardni paket) BREZPLAČEN!