c S
Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije 04.03.2019

Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.

Davčna politika EU

Med državami članicami so bile ugotovljene velike razlike v davčni strukturi in davčnih stopnjah pri obdavčitvi prodaje, trošarinah, obdavčitvi pravnih oseb in osebnih obdavčitvah. Na področju neposredne obdavčitve je bil v Franciji uveden splošni prometni davek v obliki davka na dodano vrednost, nekdanja Zahodna Nemčija je imela kumulativni ali kaskadni prometni davek in Italija enostopenjski prometni davek. Trošarine so bile še bolj raznolike, saj so bile v to zvrst dajatev vključene vse oblike fiskalnih dajatev. Promet trošarin pa se je pogosto izvajal prek državnih monopolov na proizvodnjo in prodajo. Na področju obdavčevanja pravnih oseb je prav tako vladala podobna raznolikost, saj so se oblikovali trije sistemi obdavčevanja, klasični sistem, sistem deljenih stopenj in inputacijski sistem. V sistemu osebnih obdavčitev so tudi obstajale velike razlike, predvsem glede oprostitev in načinov financiranja.

Pakt za konkurenčnost je v letu 2011 predlagal šest ukrepov, katerih cilj je ustvarjanje konkurenčnosti notranjega trga v Evropski uniji. Prvotno je bil oblikovan za območje evrskih držav članic, vendar pa so bile k sodelovanju pozvane tudi neevrske članice.

Oblikovanje skupne osnove za davek od dohodka pravnih oseb je zelo pomemben, vendar izjemno sporen del Pakta za konkurenčnost. Čeprav je bil pozneje preimenovan v Pakt za evro, je prvotni cilj krepitve gospodarskega povezovanja med državami članicami ostal nespremenjen. Pakt za evro je namenjen krepitvi usklajevanja gospodarskih politik med državami članicami s ciljem povečanja konkurenčnosti in omogočanja večje stopnje konvergence. Zajema tudi usklajevanje davčnih politik držav članic. Vprašanja neposrednega obdavčenja so še vedno v pristojnosti članic, vendar pa si je treba pri razvoju skupne davčne osnove podjetja prizadevati za davčno nevtralnost, ki zagotovi doslednost med nacionalnimi davčnimi sistemi ob spoštovanju nacionalnih davčnih strategij ter s tem posredno prispeva k vzdržnosti javnih financ in konkurenčnosti evropskih podjetij. V okviru pakta za evro usklajevanje davčnih politik zajema:

- izmenjavo najboljših davčnih praks,
- izogibanje škodljivim praksam in podajanje predlogov za boj proti davčnim goljufijam in utajam,
- razvoj skupne davčne osnove za pravne osebe.

Osnovni cilj Pakta za evro je spodbujati konvergenco med državami članicami, s čimer bi se zmanjšala gospodarska neravnovesja, ki so prispevala h gospodarski krizi. Vendar ima lahko tudi globok politični vpliv v smislu ustvarjanja unije v uniji oziroma prispeva k ustvarjanju Evrope dveh hitrosti. Marca 2011 so trije cilji usklajevanja davčnih politik, opredeljeni v Paktu za evro, dosegli novo fazo. Razvoj skupne davčne osnove za podjetja je bil vključen v predlog Evropske komisije za pripravo direktive Sveta o skupni konsolidirani davčni osnovi davka na dohodek pravnih oseb (CCCTB). Evropska komisija je predlagala skupen mehanizem za izračunavanje davčne osnove za podjetja, konsolidacijo davčnih osnov iz različnih držav članic in poznejšo razdelitev konsolidirane davčne osnove med države članice v skladu s porazdelitvenim mehanizmom. Sistem, ki ga je Evropska komisija predlagala, je podoben tistim, ki jih uporabljajo v drugih tržnih ekonomijah, kot so Združene države Amerike in Kanada, kjer se konsolidirana davčna osnova razdeli med države in dežele na temelju porazdelitvenega mehanizma.

Prek sistema CCCTB naj bi se zagotovili ugodnejši pogoji za naložbe na enotnem trgu ob zmanjševanju stroškov upravljanja. Podjetja bi pridobila konkurenčne prednosti na notranjem trgu predvsem zaradi odprave prenosnih (transfernih) cen, prenosa izgub prek nacionalnih sistemov v sami skupini kot tudi glede reorganizacije brezcarinskega sistema. Pozitivni vplivi uvedbe modela CCCTB naj bi na drugi strani odtehtali uvedbo določenih dodatnih finančnih in upravnih stroškov, ki bi jih morali upoštevati nacionalni davčni organi v primeru implementacije sistema na prvi stopnji. Uvedba sistema CCCTB bi povečala transparentnost obdavčenja po posameznih državah članicah EU in s tem pripomogla k zmanjšanju davčne negotovosti, saj bi si mednarodna podjetja lahko dokaj natančno vnaprej izračunala, kolikšna bo dejanska davčna obremenitev na ravni celotnega podjetja. Omenjeni sistem bi podjetja odvrnil od določene vrste obnašanja iz izključno davčnih razlogov, zato bi se zmanjšalo izkrivljanje investicijskih odločitev, povečala pa bi se ekonomska učinkovitost oziroma optimizacija alokacije resursov.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Matjaž Kovač: Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije, Podjetje in delo, 2018, št. 5.


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek brezplačno.