c S
Elektronsko vročanje obračuna plače 07.05.2018

Delovno pravo je na splošno kogentno, kar posledično pomeni, da je na določenih segmentih manj prostora za prilagajanje, ki ga narekuje zlasti informacijska tehnologija. Kljub temu je določen segment, ki je predmet delovnopravnega urejanja, iz praktičnih potreb možno digitalizirati ob upoštevanju vseh varnostnih kavtel, ki zagotavljajo varovanje delavca kot šibkejše stranke, in s tem slediti trendom digitalizacije. Prispevek obravnava vročanje obračuna plače, ki je neposredno povezano z zakonsko določenim medijem, na katerem se ta informacija prenaša.

Pisni obračun plače kot varstvo delavca

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 135. člena opredeljuje pisni obračun plače in njegovo vsebino. Izdaja pisnega obračuna plače je obveznost delodajalca, in sicer za vsako plačilno obdobje posebej (na plačilni dan) in za vsako koledarsko leto posebej (do 31. januarja za preteklo leto). Pisni obračun plače je opredeljen kot verodostojna listina, zato mora vsebovati tudi vse z zakonom določene podatke, da ima kot tak kakovost verodostojne listine. Namen pisnega obračuna je, da je delavec seznanjen z bistvenimi sestavinami izplačane plače. Delavec lahko na podlagi pisnega obračuna preveri ustreznost obračuna in vodi osebno evidenco. Pisni obračun plače tako zagotavlja delavcu, da lahko zahteva sodno izvršbo v primeru, če mu plača oziroma druga plačila niso bila izplačana. S pisnim obračunom plače se zasleduje varstvo interesov delavca.

Pisna proti digitalni obliki

Pisna oblika obračuna plače je tako določena kot način zapisa informacije o obračunu plače, ki varuje informacijske in premoženjske interese delavca. Zakonodajalec je s pisno obliko v drugem odstavku 135. člena ZDR-1 gramatikalno posredno opredelil medij prenosa informacije o stanju obračuna plače in s tem omejil možnosti za njegovo vročanje delavcu. Vročitev pisnega obračuna plače je tako možna zgolj osebno delavcu "v roke" ali po pošti (navadno, priporočeno ali s povratnico). Ob takšni izpeljavi omenjene določbe se lahko sprašujemo, ali je možno obračun plače posredovati (vročiti) v drugi obliki, zlasti elektronski. Namen, ki se zagotavlja s pisnostjo obračuna plače, je namreč mogoče doseči tudi, če je ta posredovan v drugi obliki.

Potrebe v praksi

Iz mnenj Informacijskega pooblaščenca (IP), kakor tudi iz obrazložitve Ministrstva za javno upravo (MJU) v zvezi z vprašanji vročanja plačilne liste po e-pošti, je razvidno, da imajo delodajalci tendenco po digitalizaciji ne le poslovnih sistemov, temveč tudi organizacijskih segmentov, kot so administrativna in kadrovska vprašanja. Vsa omenjena mnenja MJU in IP pa per se ne zanikajo posredovanja obračunov plač prek e-pošte, ampak ga pogojujejo z določenimi varnostnimi zahtevami pri posredovanju informacij, ki so predmet varovanja osebnih podatkov delavcev po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

Možnost elektronskega vročanja obračuna plače de lege lata

Odločilno vprašanje v tej zvezi je, ali 135. člen ZDR-1 sploh dopušča vročanje oziroma posredovanje obračuna plače v drugačni obliki kot pisni. 135. člen ZDR-1 jasno določa, da je obračun plače pisen ("pisni obračun"). Dodaten argument za pisnost obračuna plače je določen v 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1, ki določa prekršek z globo, če delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom ZDR-1. Zaključimo lahko, da trenutna (jasna) gramatikalna izpeljava 135. člena ZDR-1, ki se nanaša se na obliko obračuna plače, ne omogoča oziroma ne dovoljuje, da bi bil posredovan v drugačni obliki od zakonsko predpisane - "klasične" pisne.

Vendar bi bil takšen sklep v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Prav tako bi takšno interpretacijo v dobi digitalizacije lahko razumeli kot "zastarelo" in neprilagojeno potrebam prakse. Omenjeni ZEPEP je nekakšna korektura vseh zakonov na območju Republike Slovenije, saj v prvem odstavku 13. člena kot načelo določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo. Namen prvega odstavka 13. člena ZEPEP je odpraviti vse ovire za elektronsko poslovanje, ki so jih postavile določbe pravnih predpisov, ki se sklicujejo zgolj na pisno obliko. Z določbo prvega odstavka 13. člena ZEPEP se zagotavlja enak položaj pisne in elektronske oblike., ZEPEP v tem členu postavlja še dodatne pogoje, in sicer da morajo biti sporočila dosegljiva in primerna za kasnejšo uporabo, kar pomeni, da morajo biti berljiva, da jih je možno interpretirati ter da so uporabna za človeško rabo in računalniško procesiranje. To pomeni, da mora biti obračun plače v takšni obliki, da je na njeni podlagi možno zahtevati sodno izvršbo plače in drugih plačil, kot to veleva tretji odstavek 135. člen ZDR-1, ter da ga delavec lahko odpre na računalniku in ga trajno shrani ter natisne.

Obračun plače prav tako ni izključen po drugem odstavku 13. člena ZEPEP, ki sicer določene posle izrecno izključuje iz navedene enačitve pisne oblike z elektronsko.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Žiga Cvetko: Elektronsko vročanje obračuna plače, Pravna praksa, 2017, št. 41-42

PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati registriran uporabnik?