c S
Zaposlitev hrvaškega državljana s strani slovenske družbe za opravljanje dela na ozemlju Hrvaške 19.02.2018

Stranka, slovenska družba (d.o.o.), želi zaposliti hrvaškega državljana, ki bi delo po pogodbi o zaposlitvi opravljal izključno na ozemlju Republike Hrvaške in ostal še naprej vključen v sistem socialnega zavarovanja v Republiki Hrvaški. Stranka sprašuje, ali za takšno zaposlitev velja kakšna posebnost/ovira.

Nekatere skupine tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. To pomeni, da lahko opravljajo delo, se zaposlijo ali samozaposlijo brez pridobitve predhodnega dovoljenja. Ta pravica vsekakor velja za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice.

Kljub temu, da je s 1. julijem 2013 tudi sosednja Hrvaška postala članica EU, za državljane Hrvaške predhodno navedeno ne velja.  Le – ti v prehodnem obdobju po vstopu v EU še naprej potrebujejo dovoljenje za zaposlitev. Slovenija je namreč ob vstopu Hrvaške v EU uveljavila prehodno obdobje, in sicer najprej dveletno (1.7.2013 do 30.6.2015), naknadno pa še triletno, in sicer s sprejemom Zakona o podaljšanju prehodnega obdobja pri prostem gibanju hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov (ZPPOPGHR; Ur. list RS, št. 46/2015), ki velja od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2018. Po tem datumu Slovenija lahko podaljša uveljavitev prehodnega obdobja še največ za dve leti (torej do 30.6.2020), saj prehodno obdobje lahko traja največ 7 let od pristopa Hrvaške k EU dne 1. julija 2013. Ali bo Slovenija to možnost izrabila, je v tem trenutku še neznano.

Najmanj do 30.6.2018 torej velja, da je za zaposlitev hrvaškega državljana s strani slovenskega delodajalca potrebna pridobitev delovnega dovoljenja. Izjeme veljajo za naslednje kategorije hrvaških državljanov, ki imajo prost dostop na slovenski trg dela in se lahko v naši državi zaposlujejo oz. delajo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani (torej zanje pridobitev delovnega dovoljenja ni potrebna):

  1. hrvaški državljani po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji,
  2. hrvaški državljani v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji, ki:
  • so slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti,
  • imajo dovoljenje za stalno prebivanje v naši državi,
  • v Sloveniji prebivajo na podlagi združitve družine z državljanom Švice, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali EU (razen Hrvaške),
  • so pri nas v zadnjih dveh letih pridobili najmanj visokošolsko izobrazbo ali zaključili program raziskovalnega dela, ali
  • so določeni za zastopanje pravne osebe ali samostojnega podjetnika, pri čemer morajo biti vpisani v ustrezen register;
  1. hrvaški državljani in njihovi družinski člani, ki se samozaposlijo ali delajo v Sloveniji na podlagi pogodb civilnega prava.

Za vse navedene izjeme veljajo enaki pogoji kot za slovenske državljane.

Dovoljenje za zaposlitev izda Zavod za zaposlovanje na podlagi predložene vloge delodajalca (na predpisanem obrazcu TUJ-HR, skupaj s potrebnimi dokazili in ob plačilu upravne takse). Vlogi je odobreno oz. dovoljenje izdano, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-         da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb,

-         da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovni register za opravljanje dejavnosti,  v kateri bo delal hrvaški državljan,

-         da je morebitni nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisan v register kmetijskih gospodarstev,

-         da hrvaški državljan izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec,

-         da je priložena sklenjena pogodba o zaposlitvi za obdobje, za katero se pridobiva dovoljenje.

Dovoljenje se izda za obdobje, ki je opredeljeno v vlogi in ne more biti daljše od enega leta (dovoljenje za zaposlitev za sezonska dela v kmetijstvu ali gozdarstvu pa za obdobje največ 6-ih mesecev v koledarskem letu) in se lahko na podlagi vloge delodajalca podaljša, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Dejstvo, v Avstriji, ki je prav tako uveljavila prehodno obdobje pri prostem gibanju hrvaških državljanov, in sicer za celotno sedemletno obdobje (do 30.6.2020), vendar na način, da je pridobitev da bi v slovenski družbi zaposlen hrvaški državljan kot delavec delo opravljal izključno na Hrvaškem in ostal vključen v sistem socialnega zavarovanja na Hrvaškem (tam bi se torej vplačevali davek in prispevki iz delovnega razmerja), po stališču Zavoda RS za zaposlovanje ne vpliva na obveznost pridobitve delovnega dovoljenja za zaposlitev. Iz zakonskih določb omenjenega ZPPOPGHR sicer ni najti jasne podlage za takšno stališče. Ob tem velja izpostaviti tudi drugačno ureditev delovnega dovoljenja potrebna le za primere izvrševanja zaposlitve na ozemlju Avstrije.

Dejstvo, da bi v konkretnem primeru hrvaški državljan kot delavec, zaposlen pri slovenskem delodajalcu, delo opravljal izključno na Hrvaškem (kjer bi se posledično tudi plačevali prispevki), pa ima za posledico, da bi se za konkretno delovno razmerje uporabilo pravo Republike Hrvaške, razen če pogodbeni stranki izrecno (pisno)  izbereta uporabo drugega prava. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (tim. Uredba Rim I) namreč v drugem odstavku 8. člena določa: »Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, ki naj se uporablja za individualno pogodbo o zaposlitvi, se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo. Če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila.«

Če torej povzamemo odgovor na vprašanje stranke:

Razen v kolikor bi šlo za zaposlitev hrvaškega državljana, ki sodi v eno od zgoraj navedenih izjem, bi morala stranka kot slovenski delodajalec za zaposlitev hrvaškega državljana predhodno pri Zavodu za Zaposlovanje pridobiti dovoljenje za zaposlitev. Dejstvo, da bi v slovenski družbi zaposlen hrvaški državljan kot delavec delo opravljal izključno na Hrvaškem in ostal vključen v sistem socialnega zavarovanja na Hrvaškem (tam bi se torej vplačevali davek in prispevki iz delovnega razmerja), na navedeno ne vpliva. Za delovno razmerje med strankama na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi bi se v takem primeru uporabilo pravo Republike Hrvaške. Če bi stranki želeli drugače, bi se morali o tem izrecno pisno sporazumeti oz. izbrati uporabo drugega (npr. slovenskega) prava.

 

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?