Delavka, zaposlena v zavarovalništvu, sprašuje, kaj se pri delodajalcu šteje v delovno dobo, od dopolnitve katere je odvisna višina dodatka za delovno dobo. Ali se v delovno dobo šteje le čas efektivnega dela v delovnem razmerju doma ali v tujini ali tudi na primer čas, ko je delavec upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravnega pojma delovna doba ne opredeli. Njegova vsebina je prepuščena urejanju v posameznih kolektivnih pogodbah.
Pregled različnih kolektivnih pogodb kaže na to, da določene kolektivne pogodbe pri odmeri pravic iz delovnega razmerja upoštevajo tudi obdobja, ki se skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju štejejo v pokojninsko dobo. Večina kolektivnih pogodb pa vendarle v delovno dobo šteje le obdobje dejanskega opravljanja dela delavca doma ali v tujini. Tako ureditev ima tudi Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije. Ta v drugem odstavku 33. člena določa, da se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti in so ustrezno evidentirana. Dokupljena, beneficirana in posebna zavarovalna doba ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
Glede na navedeno menim, da delodajalec delavki obdobja, ko je prejemala denarno nadomestilo za brezposelnost, ne more šteti v delovno dobo.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati registriran uporabnik?
Avtor: mag. Maša Mihelj, objavljeno v Pravni praksi, 2017, št. 19.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
