Zoper delavca so v podjetju uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar so po opravljenem zagovoru ugotovili, da delavcu vseh očitanih kršitev verjetno ne bodo mogli dokazati.
Zanima jih, ali lahko po že izvedenem zagovoru namesto izredne odpovedi delavcu podajo odpoved iz krivdnega razloga ali pa vsaj opozorilo pred odpovedjo?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 85. člena kot pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga določa, da mora delodajalec delavca pred tem, in sicer v enem letu (če kolektivna pogodba ne določa daljšega roka), vsaj enkrat že opozoriti na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bi delavec ponovno kršil svoje delovne obveznosti. Brez takšnega predhodnega opozorila bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Če torej niste prepričani, ali bi lahko v primeru morebitnega spora dokazali obstoj hujših kršitev delavčevih obveznosti iz delovnega razmerja oziroma kršitev z vsemi znaki kaznivega dejanja in hkrati tudi posledično popolnoma porušeno zaupanje med vami in delavcem (treba je dokazati oboje, dokazno breme je po zakonu v tem primeru na delodajalcu), potem lahko bodisi ustavite postopek izredne odpovedi brez izrečene sankcije bodisi, če bi lahko dokazali vsaj obstoj manj hudih kršitev, zaradi katerih sicer nadaljevanje delovnega razmerja ne more biti onemogočeno, kljub temu pa predstavljajo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, delavcu podate opozorilo pred odpovedjo. Zoper takšno opozorilo delavec nima (samostojnega) sodnega varstva, boste pa morali obstoj kršitev, ki so bile podlaga za izdajo opozorila, dokazati v morebitnem postopku zoper kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?
Avtor: Miha Šercer, objavljeno v reviji Pravna praksa 2017, št. 11
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
