c S
Register dejanskih lastnikov – nove obveznosti za poslovne subjekte po ZPPDFT-1
Mojca Müller preizkušena davčnica
20.09.2017

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je vstopil v veljavo novembra 2016, nalaga poslovnim subjektom novo obveznost. Poslovni subjekti bodo morali ugotoviti in voditi evidenco dejanskih lastnikov. Podatke o dejanskih lastnikih bodo morali vpisali tudi v register dejanskih lastnikov, ki ga bo vzpostavil Ajpes.

Namen vzpostavitve evidence dejanskih lastnikov je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočiti zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Ugotovitev in vzpostavitev evidence dejanskih lastnikov, ter vpis podatkov v register dejanskih lastnikov je posledica Direktive (EU) 2015/849.

Kateri poslovni subjekti morajo urediti podatke o dejanskih lastnikih?

Obveznost ugotavljanja dejanskega lastnika ni popolna novost. To obveznost so v okviru izvajanja pregleda stranke že do sedaj izvajali zavezanci po starem zakonu. Po novem ZPPDFT-1 pa je ta obveznost razširjena še na vse poslovne subjekte.

V skladu z 2. odstavkom 34. člena ZPPDFT-1 morajo podatke o dejanskih lastnikih zagotoviti vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, in sicer:

- gospodarske družbe,
- zadruge,
- društva,
- zavodi,
- politične stranke,
- sindikati
- verske skupnosti,

ter tuji skladi, ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava.

Katerim poslovnim subjektom ni potrebno urediti podatkov o dejanskih lastnikih?

Izjema velja za poslovne subjekte, pri katerih je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma nizko, obenem pa  je lastniška struktura enostavna. V skladu s 6. odstavkom 41. člena ZPPDFT-1 podatkov o dejanskem lastniku ni potrebno ugotoviti:

- samostojnim podjetnikom posameznikom (s.p.-ji),
- posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebni športni delavci, zasebni zdravstveni delavci, zasebni zdravniki, odvetniki, notarji, samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi, ribiči itd.)
- enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo (enoosebne družbe, kjer je fizična oseba lastnik in direktor družbe)
- neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom.

Podatkov o dejanskem lastniku tudi ni potrebno ugotavljati poslovnim subjektom, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu (7. odstavek 41. člena ZPPDFT-1).

Katere obveznosti imajo poslovni subjekti v zvezi s podatki o dejanskih lastnikih? Kakšni so roki?

Poslovni subjekti morajo najpozneje do 19.11.2017 vzpostaviti evidenco o svojih dejanskih lastnikih. Evidenco dejanskih lastnikov ustrezno upravljajo in posodobijo ob vsaki spremembi podatkov (41. in 176. člen ZPPDFT-1).

Poslovni subjekti podatke o dejanskih lastnikih vpišejo v register dejanskih lastnikov, ki ga bo vzpostavil Ajpes, najpozneje do 19.1.2018 (44. člen ZPPDFT-1).

Novoustanovljeni poslovni subjekti vpišejo podatke v register dejanskih lastnikov v roku 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register. Poslovni subjekti spremembo podatkov o dejanskem lastniku vpišejo v register dejanskih lastnikov v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov (3. odstavek 44. člena ZPPDFT-1).

Kdo se šteje za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta?

    1.
Gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge)

Dejanski lastnik gospodarskega subjekta je (35. člen ZPPDFT-1):

1. vsaka fizična oseba, ki:
- je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža (več kot 25% delež), delnic, glasovalnih oz. drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta ali
- je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta ali
- ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta.

2. vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

V primeru posrednega lastništva, kjer je pravna oseba lastnik gospodarskega subjekta, se šteje, da gre za neposredno lastništvo, če je ta pravna oseba v več kot v 25-odstotnem lastništvu:

- ene ali več fizičnih oseb ali
- ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

Če dejanskega lastnika ni mogoče ugotoviti, ali obstaja dvom, da je določena fizična oseba dejanski lastnik, se šteje, da je dejanski lastnik gospodarskega subjekta ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva (npr. direktor družbe z omejeno odgovornostjo).

    2.  Subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti) in ustanove

Dejanski lastnik subjekta, ki nima poslovnih deležev je vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt (1. odstavek 36. člen ZPPDFT-1).

Dejanski lastnik ustanove je vsaka fizična oseba, ki je (2. odstavek 36. člen ZPPDFT-1):

-          ustanovitelj ustanove, če ima prevladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove, na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove,

-          skrbnik ustanove, ki ga določa zakon, ki ureja ustanove,

-          zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ustanove ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.

     3. Tuji skladi, tuje ustanove, ali podobni pravni subjekti tujega prava

Kot dejanski lastnik se šteje (37. člen ZPPDFT-1):

  1. Vsaka fizična oseba, ki je ustanovitelj, skrbnik premoženja, prejemnik koristi od premoženja in morebitni zaščitnik interesov prejemnikov koristi premoženja, tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
  2. Kategorija oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti.
  3. Vsaka druga fizična oseba, ki kako drugače posredno ali neposredno obvladuje premoženje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

Katere podatke vsebuje evidenca dejanskih lastnikov?

V skladu s 16. odstavkom 137. člena ZPPDFT-1 vsebuje evidenca dejanskih lastnikov naslednje podatke o dejanskem lastniku poslovnega subjekta:

- osebno ime
- naslov stalnega in začasnega prebivališča
- datum rojstva
- državljanstvo
- višina lastniškega deleža ali drug način nadzora

V primeru tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, evidenca dejanskih lastnikov vsebuje tudi podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

Katere podatke bodo poslovni subjekti  vpisali v register dejanskih lastnikov pri Ajpes?

Poslovni subjekti bodo v register dejanskih lastnikov vpisali naslednje podatke (1. odstavek 45. člena ZPPDFT-1):

  1. podatki o poslovnem subjektu
  2. podatki o dejanskem lastniku in
  3. podatki o kategoriji oseb v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

Če je poslovni subjekt vpisan v Poslovni register Slovenije se v register dejanskih lastnikov vpišejo naslednji podatki: firma, naslov, sedež, matična številka, davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta iz poslovnega registra.

Če poslovni subjekt ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se vpišejo: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta iz davčnega registra.

Obvezni podatki, ki jih je potrebno vpisati v register dejanskih lastnikov so: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora, datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra.

Hramba podatkov o dejanskih lastnikih

Poslovni subjekti podatke iz evidence dejanskih lastnikov hranijo še 5 let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika (4. odstavek 41. člena ZPPDFT-1).

Podatki iz registra dejanskih lastnikov bodo dostopni še 5 let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oz. davčnega registra (2. odstavek 45. člena ZPPDFT-1). Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in drugi nadzorni organi lahko do podatkov iz registra dejanskih lastnikov trajno dostopajo.

Kakšne so sankcije za poslovne subjekte, ki ne uredijo podatkov o dejanskih lastnikih oz. kako drugače kršijo določbe ZPPDFT-1 ?

Globa v višini od 12.000 EUR do 120.000 EUR je predvidena za pravne osebe, ki ne hranijo podatkov in dokumentacije o dejanskih lastnikih (163. člen ZPPDFT-1). Z globo v višini od 800 EUR do 4.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Globa v višini od 6.000 EUR do 60.000 EUR je predvidena za pravno osebo, ki ne ugotovi, ne posreduje in ne vpiše podatkov o dejanskih lastnikih v evidenco dejanskih lastnikov in register dejanskih lastnikov (167. člen ZPPDFT-1). Z globo se kaznuje tudi tiste pravne osebe, ki nepravočasno posredujejo podatke o dejanskem lastniku ali pa posredujejo napačne podatke. Z globo v višini od 400 EUR do 2.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati registriran uporabnik?


Viri:

- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), Uradni list RS št. 68/2016 iz dne 4.11.2016 );
- Predlog Pravilnika o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov dostopen na portalu e-demokracija: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8215;
- Dokument Obrazložitev členov Pravilnika o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov dostopen na portalu e-demokracija: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8215;
- Mnenja v zvezi z izvajanjem ZPPDFT-1 objavljena dne 20.12.2016 na spletni strani Urada RS za preprečevanje pranja denarja: http://www.uppd.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/1/article/15/88/;
- Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES; Uradni list Evropske unije, L 141, 5. junij 2015, strani 73 - 117

 




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.