c S
Davčni vidik opravljanja storitev samostojnega podjetnika na Madžarskem
Mojca Müller preizkušena davčnica
09.08.2017

Zavezanec, ki ima v Sloveniji status samostojnega podjetnika, za madžarskega naročnika opravlja storitve računalniškega programiranja. Zavezanca zanima, kako davčno pravilno obravnavati čezmejno opravljanje storitev na Madžarskem.

Samostojni podjetnik iz Slovenije (v nadaljevanju zavezanec) je sklenil pogodbo o opravljanju storitev računalniškega programiranja z madžarskim podjetjem A. Zavezanec bo storitve opravil samostojno in s svojimi lastnimi sredstvi. Zavezanec je mali davčni zavezanec, vendar je kljub temu pridobil posebno DDV številko zaradi opravljanja storitev v EU. Podjetje A je davčni zavezanec oz. ima veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pogodba je sklenjena za dobo osmih mesecev. Zaradi narave dela zavezanec storitve računalniškega programiranja opravlja na sedežu podjetja A (na Madžarskem). Zavezanec je pred podpisom pogodbe podobne storitve računalniškega programiranja opravljal tudi v Sloveniji. V Sloveniji je registriran za dejavnost J62.010 - Računalniško programiranje. Zavezanec je v Sloveniji vključen v socialno zavarovanje in ugotavlja davčno osnovo za odmero dohodnine po sistemu normiranih odhodkov. Zavezanec je pri ZZZS pridobil obrazec A1.

Obravnava primera z vidika obveznih socialnih prispevkov

Za pravilno obdavčitev z obveznimi socialnimi prispevki pri čezmejnem opravljanju storitev je potrebno poznati naslednje predpise:

Uredbo 883/2004
Uredbo 987/2009 in
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)

Druga točka 12. člena Uredbe 883/2004 določa, da oseba oz. zavezanec, ki opravlja storitev v drugi državi EU, ostaja socialno zavarovan v državi, kjer ima registrirano dejavnost, če trajanje opravljanja storitev v drugi državi EU ne preseže 24 mesecev.

Poleg navedenega mora zavezanec zadostiti še pogojem iz tretje in četrte točke 14. člena Uredbe 987/2009, in sicer:

- zavezanec, ki opravlja storitev v drugi državi EU lahko ostane socialno zavarovan v državi, kjer ima registrirano dejavnost, če znaten del dejavnosti opravlja v državi, kjer ima registrirano dejavnost. To pomeni, da je zavezanec dejavnost opravljal že pred datumom, ko je začel to podobno dejavnost opravljati tudi v drugi državi EU. Poleg tega mora zavezanec ves čas, ko storitve opravlja v drugi državi EU, izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti v državi, kjer ima sedež poslovanja. Po vrnitvi iz druge države EU nadaljuje dejavnost v državi, kjer ima registrirano dejavnost oz. sedež podjetja.

- zavezanec, ki čezmejno opravlja storitev v drugi državi EU lahko ostane socialno zavarovan v državi, kjer ima registrirano dejavnost, če v tej drugi državi EU opravlja podobno dejavnost, za katero je registriran v državi kjer ima sedež podjetja.

S 1.1.2018 bo začel veljati nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju ZČmIS), zato bomo v tem pojasnilu že upoštevali določbe, ki bodo veljale po 1.1.2018.

ZČmlS v 5. in 6. členu navaja še nekatere dodatne pogoje glede čezmejnega opravljanja storitev, in sicer:

- storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve,
- samozaposlena oseba je že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije, predno začne z čezmejnim opravljanjem storitev,
- samozaposlena oseba je že najmanj dva meseca vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,
- samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti,
- samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost in
- pred začetkom izvajanja storitve samozaposlena oseba pridobi potrdilo A1 pri ZZZS.

Zavezanec vloži vlogo za izdajo A1 obrazca elektronsko preko sistema eVem. Vlogo zavezanec odda najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom opravljanja storitev računalniškega programiranja na Madžarskem. Zavezanec k vlogi za izdajo A1 obrazca obvezno doda sklenjeno pogodbo med zavezancem in podjetjem A.

V našem konkretnem primeru ostaja zavezanec vključen v obvezno socialno zavarovanje v Sloveniji, saj trajanje storitev računalniškega programiranja na Madžarskem ne presega 24 mesecev. Zavezanec je pred začetkom izvajanja storitev na Madžarskem pridobil M1 obrazec pri ZZZS. M1 obrazec služi kot dokazilo, da je zavezanec vključen v obvezno socialno zavarovanje v Sloveniji.

Obravnava primera z vidika dohodnine

V skladu s 1. točko 12. člena ZDoh-2 ima dohodek iz opravljanja dejavnosti, ki ga pridobi rezident Slovenije, vir v Sloveniji, razen če dohodek pridobi z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini. Navedeno pomeni, da je zavezanec obdavčen z dohodnino v Sloveniji, razen v primeru, ko se takšno opravljanje storitev na Madžarskem šteje za opravljanje dejavnosti preko poslovne enote na Madžarskem.

Podobno kot 12. člen ZDoh-2, tudi 7. člen Konvencije sklenjene med Slovenijo in Madžarsko določa, da ima dohodek iz opravljanja storitev vir v Sloveniji, pod pogojem, da se omenjeno opravljanje dejavnosti ne šteje za opravljanje dejavnosti preko stalne poslovne enote na Madžarskem.

V skladu s 6. členom Konvencije sklenjene med Slovenijo in Madžarsko, zavezancu ni potrebno registrirati stalne poslovne enote na Madžarskem. V našem konkretnem primeru to pomeni, da je zavezanec obdavčen z dohodnino v Sloveniji. Dohodnino v Sloveniji plača od vseh dohodkov, ki jih doseže v Sloveniji in na Madžarskem. Zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo po sistemu normiranih odhodkov, če zadosti vsem pogojem iz 48. člena ZDoh-2.

Obravnava primera z vidika DDV

Zavezanec v Sloveniji ni registriran za namene DDV, saj ne izpolnjuje pogojev za obvezno registracijo (1. točka 94. člena ZDDV-1). Ne glede na to, da zavezanec ni presegel praga za obvezno registracijo, mora vseeno vložiti vlogo za izdajo posebne identifikacijske številke, preden začne z opravljanjem storitev na Madžarskem (78. člen ZDDV-1). Zavezanec elektronsko vloži vlogo za izdajo posebne DDV številke na obrazcu DDV-P2.

Zavezanec podjetju A izda račun za opravljene storitve računalniškega programiranja brez DDV in se sklicuje na 25. člen ZDDV-1. Zavezanec na mesečni ravni poroča o opravljenih storitvah v EU na obrazcu DDV-O in RP-O.

Kljub temu, da je zavezanec pridobil posebno DDV številko ostaja mali davčni zavezanec. To pomeni, da od dobav storitev ne obračunava DDV in nima pravice do odbitka DDV. V praksi to pomeni, da zavezanec izdaja račune brez DDV in se sklicuje na oprostitev po 1. točki 94. člena ZDDV-1. Na podlagi prejetih računov za opravljene storitve ali dobavljeno blago, si DDV ne sme odbiti.

Oglejte si še druge članke s področja Dohodek iz dejavnosti

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati registriran uporabnik?



Viri:

- Uredba (ES) št. 987/2009; Uradni list Evropske unije, L 284, 30. oktober 2009, strani 1 – 42
- Uredba (ES) št. 883/2004; Uradni list Evropske unije, L 166, 30 April 2004, strani 1 – 123
- Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS); Uradni list RS, št. 10-461/2017 (zakon bo začel veljati s 1.1.2018)
-  Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja; Uradni list RS, št. 94/2005 iz dne 25.10.2005
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2); Uradni list RS, št. 63-2686/2016 z dne 7.10.2016
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1); Uradni list RS, št. 90-3505/2015z dne 27.11.2015

Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.