O transfernih cenah smo že pisali. Danes pojasnjujem razloge za dokazovanje tako imenovanih transfernih cen. Torej, zakaj je vsem, ne samo slovenskemu davčnemu organu posameznih držav, v interesu dokazovanje transfernih cen in kako lahko transferno ceno v naprej dogovorite z davčnim organom.
Za namene transfernih cen izraz mednarodno podjetje pokriva skupino povezanih družb v dveh ali več državah. Povezane družbe, ki jih v naši zakonodajo opredeljuje 16. člen ZDDPO-2, si v medsebojnih transakcijah zaračunavajo tako imenovane transferne cene. Po mnenju članic OECD in EU ravno transferne cene predstavljajo trenutno največji problem mednarodne obdavčitve.
Transferne cene nastajajo v poslovnih transakcijah med povezanimi osebami. Transferne cene družbe določijo z upoštevanjem:
Namen takšnega določanja transfernih cen je primerljivosti le-teh s cenami med nepovezanimi osebami.
Zakaj se zahteva dokazovanje transfernih cen?
Glavni cilj mednarodnih skupin družb je čim večji dobiček. Ker mednarodne skupine družb poslujejo v več državah, imajo načeloma možnost izkoriščanja različnih davčnih zakonodaj in prilivanja dobičkov iz ene države v drugo (kjer je obdavčitev nižja). Po mnenju davčnih uprav so transferne cene orodje s katerim je to enostavno narediti. Zato je to tudi ključen argument držav članic OECD in EU, ki se skupaj borijo proti nepravilnemu določanju transfernih cen.
Stališče držav članic OECD-ja namreč je, da je veliko primerneje, da države pri tem sodelujejo, kot pa da tekmujejo. Tako so dogovorile (z vzorčnimi konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčenja), da se lahko za davčne namene dobički povezanih podjetij po potrebi prilagodijo (v okviru obračuna DDPO) in se tako zagotovi uresničitev neodvisnega tržnega načela.
Neodvisno tržno načelo je temelj za določanje transfernih cen in je določeno z 9. členom Vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja, v povezavi s katerim je so bile izdane tudi Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave.
Z bilateralnimi konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčenja želijo države po Modelu konvencije OECD-ja zagotoviti:
V kolikor transferna cena ni skladna z neodvisnim tržnim načelom, je zavezanec dolžan prilagoditi davčno osnovo za obračun DDPO.
Sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov
Vnaprejšnji cenovni sporazum je dogovor, s katerim se določijo primerna merila za določanje transfernih cen za posamezne transakcije. Primerna merila za določanje transfernih cen so primeroma:
Že samo ime pove, da je potrebno takšen sporazum skleniti s davčnim organom v naprej, torej še pred izvajanjem transakcij€ med povezanimi osebami.
Po navedbah FURS, je cilj vnaprejšnjih cenovnih sporazumov:
Torej, le v kolikor lahko družba dokaže, da je transferna cena, ki jo je plačala/zaračunala povezani družbi skladna z neodvisnim tržnim načelom, ni potrebno prilagajati davčne osnove za obračun DDPO. V kolikor se želite izogniti dokazovanju obstoječe transferne cene, obstaja možnost, da s FURS sklenete vnaprejšnji cenovni sporazum.
Oglejte si še druge članke s področja Davčna olajšava pri poslovanju med povezanimi osebami
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
