ZDR-1 v tretjem odstavku 172. člena (disciplinska odgovornost) določa, da je sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo. Imeti v rokah izvršilni naslov pomeni, da se lahko na njegovi podlagi neposredno zahteva izvršbo brez predhodnega (sodnega) postopka ugotavljanja obstoja terjatve. To pa ne pomeni, da ima delodajalec hkrati možnost pobota njegove terjatve z obveznostjo plačila plače delavcu. ZDR-1 namreč v zvezi s pobotom določa pravila, ki so bolj stroga kot splošna pravila civilnega prava. V drugem odstavku 136. členu tako določa, da delodajalec svoje terjatve do delavca ne sme pobotati brez njegovega pisnega soglasja. V členih glede disciplinske odgovornosti (od 172. do 176. člena) pa posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem nima.
Predlagam torej, da delavcu v podpis predložite soglasje k pobotu terjatev. Prepričan sem, da bo delavec, ki ni sprožil sodnega varstva proti sklepu o disciplinski sankciji, na pobot pristal, saj ga v nasprotnem primeru zadenejo zgolj dodatni stroški izvršbe.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
