c S
Opozorilo pred odpovedjo 29.05.2017

Zaposleni je pred več kot pol leta ponaredil poslovni dokument. Zaradi te ugotovljene kršitve mu želijo v podjetju izreči opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker pa ZDR-1 v zvezi z opozorilom ne določa možnosti podaljšanja 6-mesečnega objektivnega roka, če kršitev pomeni hkrati storitev kaznivega dejanja, tako kot to določa v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, smo v dilemi.

Res je, ZDR-1 izrecno ne določa možnosti podaljšanja objektivnega roka za podajo pisnega opozorila zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, tako kot to določa pri rokih za podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 89. člena) in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 109. člena). Zakon v prvem odstavku 85. člena določa zgolj, da mora delodajalec pred redno odpovedjo delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, in sicer najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve (subjektivni rok) in najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve (objektivni rok). Na podlagi zgolj jezikovne razlage zakonskega besedila bi bilo mogoče zaključiti, da po šestih mesecih od nastanka kršitve delavca ni več mogoče veljavno opozoriti na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, vendar menim, da je zakonodajalec pomotoma izpustil možnost podaljšanja objektivnega roka za podajo pisnega opozorila, saj za drugačno ureditev ni nobenega razumnega razloga in bi lahko govorili o obstoju pravne praznine. Če je podaljšanje objektivnega roka, ki je dejansko v škodo delavca, dovoljeno pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo biti še toliko bolj (a fortiori) dovoljeno pri institutu, ki bistveno manj (usodno) posega v delavčev pravni položaj.

 
Več v članku: Miha Šercer - Opozorilo pred odpovedjo, Pravna praksa, št. 38/2016


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite prebrati članek do konca?

Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek brezplačno.