1. Opravljanje dela / izvajanje storitev v tujini
Če se delo opravlja / storitev izvaja v tujini, je tako potrebno paziti na pravila različnih pravnih področij (npr. delovnega prava, prava socialne varnosti, davčnega prava …) slovenske zakonodaje, na pravila evropske zakonodaje, kadar se delo opravlja / storitev izvaja v drugi državi članici EU ali državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino[1], na pravila različnih bilateralnih mednarodnih sporazumov in na zakonodajo države, v kateri se delo dejansko opravlja / storitev izvaja.
Opravljanje dela / izvajanje storitev v tujini je urejeno s številnimi predpisi, na katere je potrebno biti pozoren, nedavno pa je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet tudi nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS). Če se bo delodajalec odločil, da bo delo / storitve s svojimi delavci opravljal tudi v tujini, tako po novem ne bo smel pozabiti na pravila novega ZČmlS.
ZČmlS je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 10/20017 z dne 27. 2. 2017. V veljavo je stopil 14. 3. 2017, uporabljati pa se bo začel 1. 1. 2018.
ZČmlS določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije. Zakon enake pogoje predvideva tudi za primere, ko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino[2].
Zakon določa tudi pravila za primere, ko tuje družbe, s sedežem v drugi državi članici EU (velja tudi za Lihtenštajn, Islandijo, Norveško in Švico), napotijo svoje zaposlene delavce na ozemlje Slovenije ter za primere napotitev samozaposlenih oseb. V tem prispevku ne obravnavano teh pravil, ampak se osredotočamo le na pravila, ki so pomembna za napotitev zaposlenih delavcev pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji na delo v drugo državo članico Evropske unije oziroma tudi v Lihtenštajn, Švico, na Islandijo ali na Norveško.
ZČmlS izrecno določa, da se ne uporablja za primere, ko se delo opravlja v dveh ali več državah članicah (kadar gre za t. i. uporabo 13. člena Uredbe 883/2004[3]) in kadar gre za pomorščake. Glede na pojasnilo k členu v postopku sprejemanja zakona, se zakon ne bo uporabljal tudi za napotitve javnih uslužbencev.
To pa pomeni, da se določila novega ZČmlS uporabljajo le v primeru čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci v drugi državi članici EU ter na Islandiji, na Norveškem, v Švici oziroma v Lihtenštajnu, in sicer le takrat, kadar za te delavce pride v poštev 12. člen Uredbe 883/2004.
ZČmlS podaja definicije, pomembe za opredelitev napotitve in napotenih delavcev, ki jih naša zakonodaja do sedaj ni poznala. Tako npr. ZČmlS definira:
- čezmejno izvajanje storitev, kot začasno opravljanje dejavnosti delodajalca z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico EU, na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec sedež,
- država napotitve je država članica EU, v kateri delodajalec čezmejno izvaja storitev,
- država zaposlitve je država članica EU, v kateri ima delodajalec sedež ter v kateri je napoteni delavec vključen v sistem socialnega zavarovanja,
- napoteni delavec je vsaka fizična oseba, ne glede na njeno državljanstvo, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev delodajalca, pri katerem je zaposlena in na tej podlagi vključena v ustrezna socialna zavarovanja v državi, kjer ima delodajalec sedež, začasno opravlja delo v drugi državi članici EU, kot je tista, v kateri običajno opravlja delo,
- naročnik storitve je pravna ali fizična oseba, za katero delodajalec čezmejno izvaja storitve,
- potrdilo A1 je dokument, ki potrjuje, da se za napotenega delavca v času čezmejnega izvajanja storitve še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec sedež.
3.1. Pogoji za čezmejno izvajanje storitev
ZČmIS določa pogoje za čezmejno izvajanje storitev delodajalcev. Glavni pogoji so določeni v prvem odstavku 4. člena, in sicer:
a) Delodajalec mora običajno opravljati dejavnost v Republiki Sloveniji:
ZČmlS določa, da se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če delodajalec izpolnjuje naslednje »podpogoje«:
- je najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije,
- ima odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ni blokiran,
- ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje,
- v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje, skupno število ur vključitve vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v tem obdobju, v obvezna socialna zavarovanja na podlagi napotitve ni preseglo 80 odstotkov skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu in
- delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
Za izpolnjevanje a) pogoja morajo biti hkrati izpolnjeni vsi navedeni »podpogoji«.
b) Delodajalec ne sme kršiti pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev:
Delodajalec bo ta pogoj izpolnjeval, če mu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat (enkrat je torej lahko) pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno ter je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagal REK-1 obrazce v zakonsko določenih rokih in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Za izpolnjevanje tega pogoja bo moral imeti delodajalec poravnane vse davčne obveznosti.
c) Napoteni delavec ne sme običajno opravljati dela v državi napotitve:
Ta pogoj se bo štel za izpolnjenega, če bo delavec najmanj 30 dni pred vložitvijo vloge za izdajo A1 potrdila neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.
Pogoja polnega delovnega časa ne bo potrebno izpolnjevati, če:
- bo delavec delal krajši delovni čas na podlagi veljavne socialne zakonodaje (uveljavlja določeno socialno pravico na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju …) ali
- če bo delavec delal krajši delovni čas na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tem delodajalcem, že vsaj šest mesecev pred vložitvijo vloge za izdajo potrdila A1.
d) Storitev se mora izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primerih napotitve delavcev v povezano gospodarsko družbo:
To pomeni, da mora biti iz registriranih dejavnosti delodajalca razvidno, da ima registrirano tudi dejavnost, ki jo opravlja v okviru čezmejnih storitev. Tega pogoja se ne bo preverjalo, če gre za napotitve znotraj kapitalsko povezanih oseb.
e) Storitev se mora izvajati na enega izmed dovoljenih načinov:
To pomeni, da bo moral delodajalec izvajati storitve:
- za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve ali
- na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
- v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Če se storitev ne izvaja na enega od teh načinov, vsebinsko ne govorimo o napotitvi, kar pomeni, da se pravila novega ZČmlS ne bodo uporabljala. V teh primerih bo najprej potrebno preveriti za kakšno razmerje bo vsebinsko šlo in na tej podlagi nadaljnjo ustrezno urediti situacijo.
f) Drugi pogoji, ki jih bo preverjal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
Poleg zgoraj opredeljenih pogojev, pa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pred izdajo potrdila A1 preveril še:
- ali delavec, za katerega se želi pridobiti potrdilo A1, za isto obdobje že nima veljavnega A1 potrdila (torej za isto obdobje ne more imeti dveh veljavnih A1 potrdil),
- ali je delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost napotitve na podlagi prvega odstavka 12. člena Uredbe 883/2004/ES, prvega ali drugega odstavka Uredbe 987/2009/ES ali Sklepa A2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o razlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene delavce, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države in
- da delodajalcu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo razveljavljeno potrdilo A1 na podlagi ZČmlS.
3.2. Postopek pridobitve A1 potrdila
Od 1. 1. 2018 se bodo vloge za izdajo A1 potrdila vlagale izključno elektronsko, preko eVem portala. Delodajalec bo moral vlogo za izdajo A1 potrdila obvezno vložiti pred predvidenim začetkom opravljanja čezmejnih storitev, vendar največ 30 dni prej. ZZZS pa bo o vlogi odločil v roku petih delovnih dni od prejema popolne vloge. Če bodo pogoji za izdajo A1 potrdila izpolnjeni, bo ZZZS izdal A1 potrdilo in ga vlagatelju poslal po pošti (oziroma ga bo vlagatelj lahko prevzel tudi na ZZZS), če pa pogoji za izdajo ne bodo izpolnjeni, bo ZZZS z odločbo izdajo A1 potrdila zavrnil. Zoper izdano zavrnilno odločbo ZČmlS ne predvideva možnosti pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
ZČmlS določa, da bo v roku 2 mesecev od uveljavitve zakona sprejet tudi pravilnik, v katerem bo določen obrazec vloge za izdajo potrdila A1, postopek vračila prispevkov in povračila stroškov uveljavljenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter postopek čezmejnega povračila sredstev v primeru odprave potrdila A1.
ZČmIS določa pravila povezana s prenehanjem veljavnosti A1 potrdila ter nalaga obveznost delodajalcu in napoteni osebi, da ZZZS obvestita o vsaki spremembi, ki se pojavi med obdobjem napotitve in vpliva na veljavnost A1 potrdila. Ta obveznost je izrecno poudarjena za primere, ko do napotitve sploh ne pride, ali če se napotitev konča predčasno.
ZČmlS določa, da potrdilo A1 preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bilo potrdilo izdano,
- z dnem prenehanja napotitve, na podlagi obvestila vlagatelja ali napotenega delavca, če se je napotitev zaključila predčasno,
- z dnem odjave napotenega delavca iz obveznih socialnih zavarovanj na podlagi sklenjenega delovnega razmerja pri delodajalcu ali
- z razveljavitvijo.
ZZZS bo potrdilo A1 razveljavil, če:
- ugotovi, da delodajalec ni predložil REK-1 obrazca za svoje delavce oziroma ima neporavnane obveznosti z naslova dohodkov iz delovnega razmerja, pri čemer se A1 potrdilo razveljavi z dnem ugotovitve te nepravilnosti,
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) obvesti ZZZS, da je bila delodajalcu na podlagi postopkov, ki jih določa ta zakon (njegov 18. člen) pravnomočno izrečena globa za prekršek na podlagi Zakon o inšpekcijskem nadzoru,
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) obvesti ZZZS, da je bilo pri delodajalcu ugotovljeno, da dejansko ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Pri tem je potrebno poudariti kaj pomeni termin »razveljavitev«. To pomeni, da potrdilo A1 ni veljavno od dne razveljavitve dalje. Pred dnem razveljavitve, pa je bilo potrdilo A1 veljavno. O tem, da je prišlo do razveljavitve potrdila A1 bo ZZZS obvestil tudi pristojni organ države članice, v kateri delodajalec čezmejno izvaja storitev.
ZČmlS določa tudi primere, ko bo ZZZS odpravil potrdilo A1. Kadar govorimo o »odpravi« to pomeni, da se šteje, da potrdilo A1 nikoli ni bilo veljavno izdano oziroma se šteje, kot da tega potrdila ni bilo. Do odprave pride v primerih najhujših kršitev in napak. Na podlagi ZČmlS bo tako ZZZS potrdilo A1 odpravil na podlagi obvestila tujega pristojnega organa, da se storitev v tujini ne izvaja skladno s podatki navedenimi na A1 potrdilu ali da delodajalec ne izvaja storitve na enega izmed dovoljenih načinov. Tudi v tem primeru bo ZZZS o odpravi potrdila A1 obvestil pristojni organ države članice, v kateri delodajalec čezmejno izvaja storitev. Ker se bo v tem primeru štelo, da ta delodajalec nikoli ni imel veljavnega A1 potrdila, bo skoraj sigurno v tujini sledila kazen.
Novi ZČmlS v slovenski pravni red večinoma prenaša evropska pravila in v določenem delu ne bo bistvenih sprememb od trenutno poznane prakse. Tega pa ne moremo reči za vsa določila. Kljub temu, da gre pri nekaterih določilih zgolj za prenos veljavne evropske zakonodaje v slovenski zakon, pa se do danes določeni »evropski« pogoji za izdajo A1 potrdila niso preverjali. Od 1. 1. 2018 pa temu ne bo več tako. Glede na prakso in informacije iz prakse zelo verjetno kar nekaj slovenskih delodajalec teh pogojev ne izpolnjuje, kar pomeni, da po 1. 1. 2018 ne bodo mogli pridobiti potrdil A1, če seveda v tem času ne bodo pogojev začeli izpolnjevati.
Vsekakor lahko zaključimo, da bo začetek leta 2018 za delodajalce, ki opravljajo čezmejne storitve, pester in zanimiv.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati registriran uporabnik?
[1] Sem sodijo poleg držav članic Evropske unije še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
[2] Sem sodijo poleg držav članic Evropske unije še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
[3] Uredba 883/2004 - Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
