c S
Bo leto 2017 prineslo reformo trga dela?
Mojca Müller direktorica Anova, d.o.o.
26.04.2017 Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so objavljeni predlogi sprememb treh zakonov, in sicer:  Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela. S predlaganimi spremembami želi vlada urediti predvsem naslednja področja: zajezitev zaposlovanja na podlagi civilnih pogodb, spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas, večja socialna varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja, ukrepi in spodbude za čim prejšnjo zaposlitev brezposelnih oseb.

Predlogi zakonov sicer napovedujejo nekatere spremembe na področju trga dela, vendar predlagane spremembe zagotovo ne moremo označiti za reformo trga dela. V nadaljevanju bomo predstavili ključne novosti, ki jih predvidevajo spremembe omenjenih treh zakonov.

Zajezitev zaposlovanja na podlagi civilnih pogodb

V medijih se veliko pojavlja izraz »prekarno delo« in »prekarni delavci«. Gre za delavce, ki z delodajalcem poslovno sodelujejo oz. delajo preko s.p., podjemne ali avtorske pogodbe. Zakonodajalec predvideva ostrejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo. Inšpektor za delo, ki bo ugotovil, da v konkretnem primeru obstajajo elementi delovnega razmerja, bo lahko takšno delo prepovedal ali pa od delodajalca zahteval zaposlitev delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi z višino plače, ki ustreza zahtevnosti opravljenega dela.

Predvidene so tudi višje globe za kršenje prepovedi dela preko civilnih pogodb. Za podjetja so predvidene globe v višini do 30.000 EUR. Z globo do 2.500 EUR bodo kaznovani tudi delavci, ki bodo pristali na poslovno sodelovanje z delodajalcem. Kazen ne bo doletela tiste delavce, ki bodo lahko dokazali, da so bili s strani delodajalca prisiljeni v delo preko civilnih pogodb ali pa so se v zvezi s tem pritožili na Inšpektorat RS za delo.

Predlaga se tudi obrnjeno dokazno breme v primeru domneve obstoja delovnega razmerja. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja bo moral delodajalec dokazati, da elementi delovnega razmerja v času opravljanja dela niso bili prisotni. 

Spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas

Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih predvideva tudi uvedbo novega razloga za odpoved pogodbe – osebni razlog. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko delavec ne dosega delovnih rezultatov ali je za delo zaradi bolezni ali invalidnosti nezmožen.

V primeru odpovedi zaradi osebnega razloga naj bi delavcu pripadala odpravnina in nadomestilo za čas brezposelnosti, ki naj bi ga kril delodajalec.

Večja socialna varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja

Delavcu, ki preneha pogodba o zaposlitvi na podlagi sporazumne odpovedi, naj bi po novem pripadalo nadomestilo za brezposelnost v trajanju do največ šest mesecev. Stroške nadomestila za brezposelnost naj bi v celoti kril delodajalec. Kljub navedenemu se bo delavec lahko odpovedal denarnemu nadomestilu za brezposelnost.

O višini nadomestila za brezposelnost naj bi odločil Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod). Zahtevek za izplačilo nadomestila za brezposelnost naj bi Zavod poslal delodajalcu v izvrševanje oz. izplačilo. Če bi se delavec predčasno zaposlil, naj bi delodajalec prejel vračilo preveč izplačane obveznosti. Vsekakor pa delodajalec ne bo mogel zahtevati povračilo obveznosti, ki jih še ni izplačal in so mu bile le te odmerjene na podlagi odločbe Zavoda.

Ukrepi in spodbude za čimprejšnjo zaposlitev brezposelnih oseb

Po novem naj bi se delavec obvezno prijavil v evidenco brezposelnih oseb že v času trajanja odpovednega roka. Delavec, ki se v evidenco brezposelnih oseb v času trajanja odpovednega roka ne bo prijavil, bo prve tri mesece prejemal samo 60 % osnove denarnega nadomestila (sedaj 80%), vendar ne manj kot 350 EUR. Odsotnost delavca z dela v času odpovednega roka, zaradi vključevanja v ukrepe na področju trga dela, naj bi po novem kril delodajalec (delodajalci naj ne bi bili več upravičeni do povrnitve stroškov s strani Zavoda). Za tiste delodajalce, ki delavcu v času trajanja odpovednega roka ne bodo zagotovili odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, je predvidena sankcija.

Brezposelne osebe z nižjo izobrazbo, ki se bodo zaposlile, bodo lahko tudi v času zaposlitve prejemale denarno spodbudo v višini 20% zadnjega neto izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost. Omenjeno spodbudo bo lahko delavec prejemal največ dvanajst mesecev.

Kršitev obveznosti brezposelnih oseb bo sankcionirana šele ob drugi kršitvi (trenutno je sankcionirana že prva kršitev). Predvideva se sankcija v obliki 30-odstotnega znižanja zadnjega neto izplačila nadomestila za brezposelnost.

Predvidene so tudi sankcije za tiste brezposelne osebe, ki bodo zamudile 30-dnevni rok za vpis v evidenco brezposelnih. Osebe, ki bodo zamudile navedeni rok naj bi izgubile pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. Zamuda z oddajo vloge za denarno nadomestilo za brezposelnost, pa naj bi imela za posledico samo zmanjšanje denarnega nadomestila za čas zamude in ne izgubo celotne pravice.

Ostali predlogi

Spremembe omenjenih treh zakonov predvidevajo tudi nekatere druge ukrepe, kot so:

  • Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki v eno-osebni ali več-osebni družbi, se ne bodo mogle vpisati v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu. Poleg navedenega te osebe ne bodo upravičene do nadomestila za brezposelnost. Kljub navedenemu pa bodo lahko pridobile nadomestilo za brezposelnost tiste osebe, ki bodo v času zaposlitve zavarovane na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Nadomestila za brezposelnost pa ne bodo mogle uveljavljati osebe, ki so opravljale samo poslovodno funkcijo v podjetju in na tej podlagi tudi pridobivale dohodke.
  • Ukinjeno naj bi bilo volontersko pripravništvo.
  • Obvestilo o odmeri denarnega nadomestila naj bi se po novem vročalo po navadni pošti. S takšnim ukrepom naj bi Zavod prihranil cca. 260.000 EUR.
  • Zavod naj bi v prihodnje bolj natančno zbiral podatke o ranljivih skupinah na trgu dela (mladi, nižje izobraženi, trajno brezposelni) z namenom izboljšanja aktivne politike zaposlovanja.
  • Predvideva se bolj jasen zapis glede roka za izplačilo odpravnine. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi je predviden rok za izplačilo odpravnine najpozneje ob zadnjem izplačilu plače.
  • Sprememba se predvideva tudi pri odpovedi pogodbe o delu za delavce, ki so v času podaje odpovedi odsotni zaradi bolezni ali poškodbe. Do sedaj je veljalo, da se je moral takšen delavec vrniti na delo za vsaj en dan, da je odpoved pogodbe dejansko učinkovala. Na podlagi novega predloga zakona pa naj bi odpoved pogodbe učinkovala z zadnjim dnem odsotnosti z dela.

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati registriran uporabnik?




Viri:

- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, objavljen na spletni strani za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz dne 18.11.2016
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, objavljen na spletni strani za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz dne 18.11.2016
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, objavljen na spletni strani za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz dne 18.11.2016