Ali lahko delavec, ki je zaradi neizplačane plače delodajalcu podal opomin na izpolnitev obveznosti in o kršitvi obvestil tudi Inšpektorat za delo, ob naslednjem neizplačilu oziroma prepoznem izplačilu plače poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali mora delodajalca še enkrat pozvati k odpravi kršitve, saj so dejansko šele takrat izpolnjeni pogoji za izredno odpoved?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 111. člena določa, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu (med drugim) delodajalec:
- vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo;
- dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.
Zakon v drugem odstavku istega člena še določa, da mora delavec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.
Iz zakonskega besedila izhaja, da je pisano za primere, ko so že izpolnjeni pogoji za izredno odpoved (na primer dvakratno nepravočasno izplačilo plače), na kar se lahko delavec odzove z izdajo opomina delodajalcu in potem ob njegovi nadaljnji neizpolnitvi odpove pogodbo o zaposlitvi. Vendar menim, da je vendarle treba upoštevati namen zakonske ureditve in pa specifičen, bistveno podrejen položaj delavca v delovnem razmerju, ki se še potencira v primeru, ko mu delodajalec ne izplačuje plače, saj je s tem lahko ogrožena njegova eksistenca in mu je še v večji meri treba nakloniti pravno varstvo.
Namen uzakonitve obveznosti predhodnega opomina na izpolnitev obveznosti je v tem, da izredna odpoved s strani delavca ni presenečenje in da ima delodajalec z izpolnitvijo obveznosti oziroma z odpravo kršitve (za katero mogoče niti ne ve) možnost takšno odpoved preprečiti. Menim, da je v konkretnem primeru navedeni namen izpolnjen že z izdajo prvega opozorila (še pred dejansko izpolnitvijo zakonskih pogojev za izredno odpoved), saj je imel delodajalec s (pravočasnim) izplačilom naslednje plače možnost preprečiti delavčevo izredno odpoved in bi bilo od delavca, ki se znajde v tako neugodnem položaju, ob ponovni kršitvi (nadaljnjem neizplačilu oziroma prepoznem izplačilu plače) nepravično pričakovati, da bo delodajalca ponovno pozival k izpolnitvi obveznosti. S tem bi delavec zgolj po nepotrebnem izgubljal čas, saj je očitno, da delodajalec ne bo izpolnil svoje obveznosti niti v dodatnem roku treh delovnih dni. Pri tem je treba upoštevati še, da kršitve, ki se kaže v prepoznem izplačilu plače, delodajalec niti ne more več popraviti (odpraviti) in je za ta primer zakonsko pogojevanje s predhodnim opozorilom delavca in nadaljnjo neizpolnitvijo delodajalca pravzaprav nesmiselno. V tem smislu je po starem ZDR (ki sicer ni vseboval pogoja nadaljnje neizpolnitve s strani delodajalca po opominu delavca) pravico do izredne odpovedi zaradi nepravočasnega izplačila plače kljub naknadni izpolnitvi delodajalca priznavala tudi sodna praksa.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati registriran uporabnik?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
