c S

Davčna obravnava prejetih računov, na katerih prodajalec ni naveden

22.03.2017

Tudi podjetja vedno več nabav blaga opravijo preko spletnih borz kot je eBay. Pri takšnih nabavah blaga v večini primerov zavezanci prejmejo samo obvestila o nakupu oziroma potrdila o plačilu. Na teh obvestili ni naveden prodajalec oziroma izdajatelj računa. Kaj to pomeni za zavezance? Lahko takšen račun vključijo v evidence za namene DDPO in DDV ali ne?

Skladno s SRS 2016 morajo biti poslovni dogodki na knjigovodskih listinah izkazani pošteno in verodostojno. Knjigovodske listine so verodostojne, v kolikor se pri nadzoru izkaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi, popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Za namene ZDDPO-2 je potrebno verodostojnost knjigovodske listine razumeti predvsem z vidika pravilnega določanja davčne osnove. Zaloge nabavljenega blaga se skladno s SRS 2016 v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. V primeru gospodarskih transakcij, ki se odvijajo v okviru organiziranih trgov kot so spletne borze obstoj transakcij načeloma ni sporen. Zato skladno s stališčem FURS nepoznavanje prodajalca ni zadosten razlog za ne-pripoznanje ekonomskih kategorij, ki so posledica teh transakcij. Takšno stališče je davčni organ zavzel v okviru odgovora zavezancu. Nadalje davčni organ v svojem odgovoru dodaja, da bi bilo pogojevanje pripoznanja zalog (tudi osnovnega sredstva, odhodkov) s poznavanjem dejanskega prodajalca  neustrezno omejevanje sodobnih prodajno-nakupnih poti. 

Skladno s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 mora zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. V skladu s 147. členom PZDDV-1 so podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev ustrezne listine, kot so:

  • izdani in prejeti računi,
  • knjigovodske listine o plačilih in izplačilih,
  • uvozne in izvozne carinske deklaracije,
  • odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava, in
  • vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV

Davčni zavezanec, prejemnik blaga, kupljenega preko spletne borze, mora torej za namene DDV v skladu s 85. členom ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Kot podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev pa so listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV (nekatere so primeroma naštete v Pravilniku).

Torej, skladno s stališčem davčnega organa zgolj ne-navajanje prodajalca blaga na knjigovodski listini ni zadosten razlog za ne-pripoznanje ekonomskih kategorij v poslovnih knjigah davčnega zavezanca. Račun oziroma druga istovrstna listina kot je npr. obvestilo o opravljenem nakupu ima vlogo izvirne knjigovodske listine, ki služi evidentiranju poslovnega dogodka nakupa trgovskega blaga v poslovne knjige podjetja oziroma davčnega zavezanca.

Na koncu odgovora, pa davčni organ doda, da je za davčnega zavezanca zelo pomembno, da sprejme vse ukrepe, ki jih je od njega mogoče zahtevati, da zagotovi, da njegove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije in da je v tem smislu tudi sposoben predložiti ustrezne dokaze davčnemu organu, da je pri sklepanju poslov ravnal razumno, kot se to od njega lahko upravičeno pričakuje, glede na to, da je strokovnjak na področju, s katerim se ukvarja, in je s tem ravnal v dobri veri, da transakcija, ki jo je opravil oziroma v njej sodeluje, ni del davčne utaje.

Torej, iz odgovora ni jasno razvidno ali lahko poknjižimo račun od eBay in drugih spletnih borz ali ne, saj davčni organ v svojem odgovoru ne opredeljuje »dokaza«, da je davčni zavezanec pri sklepanju posla ravnal razumno. Davčni zavezanec bi lahko to verjetno dokazoval z obvestilom o nakupu ali potrdilom o plačilu iz katerega nedvoumno izhaja kdo je prodajalec. Tega pa na obvestilih, ki jih prejme od spletnih borz ni. Kako torej dokazati, da zavezančeva transakcija ni del goljufije, je prepuščeno zavezancu, za katerega davčni organ pričakuje da je strokovnjak na svojem področju in bo to znal dokazati.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati registriran uporabnik?




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.