c S
S centralnim kreditnim registrom bo vzpostavljen celovit nadzor nad kreditiranjem bančnih komitentov in izmenjavi informacij 12.08.2016

Čeprav je bila vzpostavitev centralnega nadzora o izvajanju kreditiranja bančnih komitentov napovedana že v minulem letu, pa je šele v teh dneh ugledal luč sveta predlog Zakona o centralnem kreditnem registru (ZCRK), ki bo zamenjal obstoječi sistem zajema tovrstnih informacij SISBON in omogočil pregled nad kreditiranjem tako fizičnih kot pravnih oseb.

Obstoječi sistem namreč ni omogočal centraliziran dostop do ustreznega nabora podatkov o kreditnih poslih poslovnega subjekta, kar bi omogočalo kvalitetno oceno tveganosti, izmenjavo podatkov o kreditnih poslih komitentov ter celovit pregled kreditnih tveganj pri kreditodajalcu že pred sklepanjem in v fazi izvajanja kreditnega posla, kar je v največji meri prispevalo k visokemu deležu slabih terjatev in vodilo v sanacijo bank v letih 2013 in 2014.

Nameravana vzpostavitev nacionalnega centralnega kreditnega registra je tudi skladna z aktivnostmi na evropskem bančnem področju, ko bo pod okriljem Evropske centralne banke vzpostavljen podatkovni niz s podrobnimi informacijami o posameznih bančnih posojilih v evroobmočju (ang. Analytical Credit Datasets – AnaCredit) in bo združeval nacionalne kreditne registre. S tem se bo izboljšala čezmejna primerljivost in povezljivost zbirk statističnih podatkov o kreditnih tveganjih, kar bo pripomoglo tudi k učinkovitejšemu izvajanju nalog Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, zlasti na področju nadzora nad kreditnimi tveganji.

Centralni kreditni register naj bi do konca leta vzpostavila Banka Slovenije kot centralizirano bazo podatkov o kreditnih poslih s fizičnimi osebami in poslovnimi subjekti ter kreditnih tveganjih in drugih izpostavljenostih do poslovnih subjektov.

V skladu z določbami 6. člena predloga ZCRK bo Banka Slovenije brezplačno zbirala podatke na podlagi standardiziranega poročanja poročevalskih enot, kot jih opredeljuje predlog 15. člena ZCRK, in ki bodo hkrati tudi člani sistema izmenjave informacij.

Pri tem se bodo v sistem izmenjave informacij vključili vsi podatki o kreditojemalcu – fizični osebi, posameznih kreditnih poslih in prevzetih poroštvih, ki jih sklepa fizična oseba s kreditodajalci poslovnimi subjekti (npr. vrsta posla, datum sklenitve posla oziroma izdaje finančnega instrumenta ter datum zapadlosti obveznosti, zneskih neodplačanih obveznosti iz kreditnega posla ali druge izpostavljenosti) ter podatki in informacije o izpostavljenosti do poslovnih subjektov po vrstah finančnih instrumentov, vključno z drugimi izpostavljenostmi, o restrukturiranih izpostavljenostih, donosnosti oziroma nedonosnosti izpostavljenosti in o razvrščanju izpostavljenosti, v skladu s predpisi o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja.

Posebno področje predstavlja ureditev pravice fizične osebe, da se seznani z obdelavo lastnih osebnih podatkov v sistemu izmenjave informacij ob upoštevanju določb Zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1), če bo fizična oseba vložila zahtevo za seznanitev pri Banki Slovenije ali pri članu sistema, s katerim je sklenila posel.

Prav tako pa predlog ZCKR ureja tudi pravico poslovnega subjekta, da se seznani z obdelavo lastnih zaupnih podatkov v sistemu izmenjave informacij, kot na primer, ali se zaupni podatki v zvezi s poslovnim subjektom obdelujejo v sistemu izmenjave informacij ali ne, vključno z informacijo o tem, kateri kreditodajalec je posredoval podatke za sistem izmenjave informacij, kot tudi o tem, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen je posamezni član sistema ali vključeni dajalec potrošniških kreditov ali drug uporabnik dostopal do teh podatkov.

Zakon ureja tudi pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora na podlagi pisne zahteve fizične osebe ali poslovne osebe, ki jo bosta vložila pri članu sistema, ki je poročal sporne podatke za sistem izmenjave informacij, če bosta dokazali, da so sporni podatki nepopolni, netočni ali neažurni.

V skladu s predlogom 18. člena ZCRK se bodo podatki o posameznem kreditnem poslu hranili še pet let po prenehanju obveznosti, ki izhaja iz kreditnega posla, prav tako pa tudi podatki o posameznih poslih zavarovanja, ki so sklenjeni v zvezi z obveznostjo kreditojemalca.

Po predlogu določb 26. člena ZCRK bo Banka Slovenije v podzakonskem aktu opredelila nadomestilo, ki se bo zaračunavalo članom sistema in vključenim dajalcem potrošniških kreditov za članstvo oziroma vključitev v sistem izmenjave informacij in za dostop do podatkov v sistemu izmenjave informacij ter nadomestilo, ki se bo zaračunavalo fizičnim osebam in poslovnim subjektom v zvezi z zahtevo za seznanitev z lastnimi podatki, ki se izmenjujejo v sistemu izmenjave informacij.

Predlogi kazenskih določb ZCRK določajo, da bo lahko s plačilom globe od 5.000 do 150.000 evrov kaznovana poročevalska enota, ki se ne bo vključila v sistem izmenjave informacij ali ne bo pravočasno zagotavljala podatkov in informacij o zadolženosti, ki se obdelujejo v sistemu izmenjave informacij, oziroma zagotavljala popolnih in pravilnih podatkov ali če ne bo napačnih podatkov popravila v skladu z navodili Banke Slovenije. V skladu z določbami 30. člena ZCRK pa bo prav tako lahko kaznovan dajalec kredita, če ne bo varoval osebnih podatkov ali zagotavljal sledljivosti glede dostopa do podatkov v sistemu izmenjave informacij na predpisani način (peti odstavek 19. člena), fizični osebi ne bo zagotovil seznanitve z obdelavo njenih osebnih podatkov (tretji odstavek 22. člena) ter če fizični osebi ali poslovnemu subjektu ne bo zagotovil pravice do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa oziroma ugovora v zvezi z lastnimi osebnimi podatki.

Po predlogu prehodnih določb ZCRK naj bi bil centralni kreditni register vzpostavljen s 1. decembrom 2016 po stanju na dan 1. november 2016, do takrat pa naj bi Banka Slovenije tudi sprejela vse podzakonske akte in določila nadomestilo poročevalskim enotam. Pri tem velja omeniti, da naj bi sistem izmenjave informacij do 1. decembra. 2017 vključeval le podatke o zadolženosti fizičnih oseb, ki se obdelujejo v sistemu za izmenjavo informacij o boniteti strank na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-2), katerega celotno 14. poglavje bo z začetkom veljavnosti ZCRK prenehalo veljati.

Oglejte si še druge članke s področja Poslovne poti in stranpoti


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?