Delavcu je bil v aprilu izplačan celoten regres, kar je v podjetju običajna praksa. Zaradi poslovnih razlogov mu je moral delodajalec maja podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ali delodajalec glede na naravo odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko proti delavcu uveljavlja zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu izplačati regres najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V četrtem odstavku 131. člena ZDR-1 določa še, da v primeru, ko ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izplačila sorazmernega dela regresa. Prvi odstavek 161. člena ZDR-1 določa primere, ko je delavec upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Vezano na 131. člen ZDR-1 je tak delavec upravičen do sorazmernega dela regresa.
Zakon ne določa primerov, v katerih bi bil delavec kljub prenehanju pogodbe o zaposlitvi upravičen do izplačila celotnega regresa, iz česar sledi, da ne glede na naravo prenehanja delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva del preveč izplačanega regresa.
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
