Bliža se čas, ko morajo delodajalci delavcem izplačati regres za letni dopust, zato ne bo odveč nekaj pojasnil na pogosta vprašanja delodajalcev, ki pa jih v zakonu, ki ureja delovna razmerja, ne najdemo.
Minimalna višina regresa
Regres za letni dopust je zakonska pravica, zato se ji delavec ne more odpovedati. Pravica do regresa za letni dopust je bila do leta 2003 predmet urejanja v kolektivnih pogodbah. V primerjavi s preostalimi pravicami, ki so bile z ravni kolektivnega dogovarjanja prenesene na zakonsko raven, je pri tej pravici določena tudi minimalna višina regresa za letni dopust.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača je določena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) in od 1. januarja 2016 za delo s polnim delovnim časom znaša 790,73 evra.
V javnem sektorju glede višine regresa velja specialnejši predpis, in sicer je višina regresa za leto 2015 določena v 7. členu Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16).
V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določen najnižji znesek, ki ga mora delodajalec zagotoviti delavcu iz regresa za letni dopust, na podlagi drugega odstavka 9. člena ZDR-1 pa se lahko s kolektivno pogodbo določijo za delavca ugodnejše pravice. Če kolektivna pogodba dejavnosti določa višji znesek regresa za letni dopust kot zakon, je delavec upravičen do regresa za letni dopust v višini, kot ga določa kolektivna pogodba.
Določanje različne višine regresa
ZDR-1 določa le minimalno višino regresa, njegove maksimalne višine pa ne. Lahko se zgodi, da delodajalec izplača delavcem različno višino regresa, pri čemer pa vsi delavci dobijo izplačano najmanj minimalno višino regresa.
Tudi ZUPPJS16 v 7. členu določa različno višino regresa za javne uslužbence, kategorizira pa jih po plačnih razredih. Višino regresa določajo tudi kolektivne pogodbe, pri čemer mora delodajalec spoštovati višino regresa, ki je določena v kolektivni pogodbi.
Situacija pa je lahko drugačna pri delodajalcih, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, v svojih notranjih aktih pa tudi nimajo določeno ničesar glede višine regresa. Ti delodajalci se morajo ravnati po ZDR-1. Res je, da ZDR-1 ne določa, da mora delodajalec vsem delavcem izplačati enako bruto višino regresa (neto, ki ga prejme delavec, ni pri vseh enak), je pa nujno, da delodajalec delavcev pri določanju višine regresa ne diskriminira.
Primerno je, da delodajalec, kolikor želi višino regresa za delavce določati različno, to uredi v svojih splošnih aktih ali podjetniški kolektivni pogodbi, v katerih tudi določi kategorije delavcev in način določanja višine regresa, tako kot je to določeno v nekaterih kolektivnih pogodbah. Bistveno je, da delodajalec odvrne vsakršen dvom, da je višino regresa določal diskriminatorno, brez vnaprej izdelanih meril.
Oblika izplačila regresa
Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačila, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Druge vrste plačila, ki so določene s kolektivno pogodbo, pa se lahko izplačujejo tudi v drugačni obliki, vendar le, če je tako dogovorjeno v kolektivni pogodbi. Če v kolektivni pogodbi takega dogovora ni, delavec ni dolžan sprejeti takega plačila za opravljeno delo, zato se šteje, da delodajalec svoje obveznosti ni izpolnil.
Če je v kolektivni pogodbi tako določeno, je izplačilo regresa lahko tudi kombinirano, del v denarju in del v nedenarni obliki (na primer v bonih), lahko pa je tudi določeno, da mora delodajalec ob izplačilu celotnega regresa v nedenarni obliki delavcem izplačati višji regres.
Rok za izplačilo regresa
Regres se mora delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se ob nelikvidnosti delodajalca lahko določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Delodajalec lahko delavcem regres izplača tudi že prej, na primer s plačo za marec, ali pa ga izplača celo v več delih (obrokih), pri čemer pa mora biti delavcem celoten znesek regresa izplačan najpozneje do 1. julija. Teoretično bi se lahko tudi zgodilo, da bo delodajalec delavcem še v času likvidnosti izplačal nekaj delov regresa pred 1. julijem, potem pa bo postal nelikviden. V tem primeru lahko delavcem izplača preostanek regresa najpozneje do 1. novembra.
Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha pred 1. julijem, na primer 30. aprila, mu delodajalec ni dolžan izplačati regresa na zadnji dan prenehanja delovnega razmerja ali ob majskem izplačilu plače za april. Tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo pred 1. julijem, mora delodajalec tako kot vsem drugim delavcem v primeru likvidnosti izplačati regres najpozneje do 1. julija, ob nelikvidnosti pa do 1. novembra.
Delodajalci se tudi sprašujejo, kdaj morajo delavcu izplačati sorazmerni del regresa, kadar se ta pri njih zaposli po 1. juliju. Odgovora na to vprašanje ZDR-1 ne daje. Delavec pridobi pravico do regresa s sklenitvijo delovnega razmerja (to velja tudi za letni dopust). Praksa delodajalcev je v tem primeru zelo različna, od tega, da delavcem izplačajo sorazmerni del regresa ob izplačilu prve plače ali pa do 31. decembra tekočega leta.
Kadar delavec pri delodajalcu sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju bodisi za določen bodisi nedoločen čas, naj delodajalec in delavec, da bi se izognila morebitnim nepotrebnim sporom, za prvo koledarsko leto v pogodbi o zaposlitvi določita tako način izrabe letnega dopusta kot tudi datum izplačila sorazmernega dela regresa.
Izplačilo regresa do oziroma na dan 1. julija oziroma 1. novembra
Zamuda pri izplačilu regresa
Poznejše izplačilo regresa zaradi nelikvidnosti delodajalca
Izplačilo regresa na podlagi izvršbe ali sodnega varstva
Sklep
Več v članku: mag. Nina Scortegagna Kavčnik – Regres za letni dopust, Pravna praksa, 2016, št. 18
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
