c S
Z novelo ZDavP-2I tudi spremembe pri odlogu in obročnem plačilu davka, davčnem nadzoru ter izvajanju izvršbe na denarna sredstva dolžnika 30.03.2016

Čeprav je bil namen sprejema novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I), prenos Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja ter prevzema vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčenja, pa je novela prinesla tudi vrsto sprememb na področju pobiranja in obravnave davkov ter izvajanja davčnih postopkov.

Pri odlogu in obročnem plačevanju davka v primeru gospodarske škode še vedno velja, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. V primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa bo odslej davčni organ davčnemu zavezancu lahko dovolil obročno plačilo davka do največ 60 mesečnih obrokov, v kolikor bo zavezanec predložil pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.

Prav tako se podaljšuje najdaljši možni čas odloga oziroma obročnega plačevanja v primerih, ko zavezanec predloži instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, kar je po novem 24 mesecev (namesto dosedanjih 12). Dodatno pa se s spremembo 111. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ukinja opredelitev vrste zavarovanja s strani davčnega organa, s čemer se zasleduje pospešitev in ekonomičnost postopka o odlogu in obročnem plačilu, ki pa je v interesu tudi davčnega zavezanca.

Spremembe so tudi na področju davčnega nadzora, ki po novem obsega davčni nadzor davčnih obračunov, davčni nadzor posameznega področja poslovanja in davčni inšpekcijski nadzor ter se lahko izvaja tako v ali izven prostorov davčnega zavezanca. Spreminjajo pa se tudi določbe glede sestave, vročitve zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru ter podajanju pripomb, pri čemer je odločitev o novem podaljšanem roku odslej prepuščena presoji uradne osebe, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje.

Pri izvajanju davčne izvršbe se zvišuje cenzus za začetek davčne izvršbe na 25 evrov (iz dosedanjih 10 oziroma 20 evrov v primeru dolga po več izvršilnih naslovih, na dan zapadlosti). Po novem se v primeru neplačanih davčnih obveznosti davčna izvršba ne začne, dokler znesek davka ne presega 25 evrov. Vendar pa navedena zneskovna omejitev še vedno ne velja za druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava RS (FURS).

Novela je razširila tudi seznam denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen ZDavP-2) in seznam omejitev davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke (160. člen ZDavP-2). Tako se dviguje minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati po izvršbi s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače in hkrati določa dolžnost izvrševalca sklepa, da mora v primeru, če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

Sprememba sledi primerom, ko dolžniki prejmejo prilive za več mesecev skupaj iz razlogov, ki niso na njihovi strani (npr. prejmejo plačo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca) in s tem dolžnikom omogoča, da s prejemki, ki so jih sicer prejeli v enem mesecu, vendar za več preteklih mesecev hkrati, prosto razpolagajo v okviru omejitev, ki veljajo za vsak posamezen mesec, in sicer za vsako obdobje z zneskom, s katerim bi lahko razpolagali, če bi ga prejeli v mesecu, v katerem so bili upravičeni do njegovega prejema.

Spremembe pa posegajo tudi v dejanja izvrševalca sklepa o izvršbi (npr. banke) in dejanja izplačevalca oz. delodajalca:

1) Izvrševalec sklepa o izvršbi tako po novem v primeru, ko dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, le-tega ne sme poravnati iz prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po 159. členu ZDavP-2, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 160. členu ZDavP-2 izvršba omejena, pa ne iz zneska do 76 % minimalne plače.

2) Delodajalcu oz. izplačevalcu se lahko po 165. členu ZDavP-2, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih prejemkov, ki bi jih moral na podlagi sklepa o izvršbi, ob upoštevanju omejitev iz 159. in 160. člena ZDavP-2, odtegniti dolžniku.

Novela pa prinaša tudi spremembe obveznosti bank in hranilnic, ki izvajajo sklep o izvršbi. Tako spremenjeni 168. člen ZDavP-2 določa, da v primeru, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o izvršbi, dolžnik pa pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj za poplačilo davka, obdrži banka oziroma hranilnica sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Banka oziroma hranilnica mora v osmih dneh po prejemu sklepa obvestiti davčni organ, da dolžnik pri njej na dan prejema sklepa nima odprtega računa oziroma denarnih sredstev, s katerimi ne more razpolagati. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu po sklepu o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega rubljivega priliva denarnih sredstev ali če se račun dolžnika zapre, banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep. Če ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici denarna sredstva, s katerimi ne more razpolagati, banka oziroma hranilnica na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva, davčni organ pa obvesti o višini sredstev in datumu sprostitve. Banka oziroma hranilnica poplača davčni dolg z dnem, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati z denarnimi sredstvi.

Po novi ureditvi bo torej davčni organ lahko takoj ugotovil, koliko znaša višina vezanih sredstev oziroma ali bodo, po sprostitvi, zadoščale za poplačilo davka.

Zaradi izenačevanja odgovornosti banke oziroma hranilnice z odgovornostjo drugih izvrševalcev sklepov o izvršbi, se s spremembo prvega odstavka 170. člena ZDavP-2 določa, da se lahko banki oziroma hranilnici, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih sredstev, ki bi jih morala odtegniti dolžniku. S tem lahko davčni organ s sklepom odloži začetek davčne izvršbe zoper banko oziroma hranilnico, če oceni, da bi bilo pritožbi zoper odločbo, s katero se banki oziroma hranilnici naloži plačilo davka, mogoče ugoditi.

Oglejte si še druge članke s področja Davčni postopek in davčna služba

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.