c S
Odškodnina in popravilo/nadomestitev osnovnih sredstev 26.10.2015

Podjetje ima v najemu poslovno stavbo - delavnico. Najemodajalec je fizična oseba in obenem solastnik podjetja. V letu 2014 je prišlo do požara, a je bil objekt po najemni pogodbi požarno zavarovan. Ali podjetje lahko za prejeto odškodnino namesto prikaza prihodkov zmanjša obseg vlaganj v najete poslovne prostore kot zmanjšanje vlaganj ali kot takojšnji popravek vrednosti vlaganj?

Vprašanja

Podjetje ima v najemu poslovno stavbo - delavnico. Najemodajalec je fizična oseba in obenem solastnik podjetja. Po najemni pogodbi mora imeti podjetje (najemnik) objekt požarno zavarovan.

V letu 2014 je prišlo do požara. Podjetje je najeto poslovno stavbo obnovilo (nova streha, elektroinštalacije, stavbno pohištvo, delno obnova zidov, podov). Zavarovalnica je podjetju priznala škodo po zavarovalni polici in povrnila približno 60 odstotkov vsega, kar je podjetje vložilo v obnovo poslovnega objekta (vse v letu 2014).

1. Ali podjetje lahko za prejeto odškodnino namesto prikaza prihodkov zmanjša obseg vlaganj v najete poslovne prostore kot zmanjšanje vlaganj ali kot takojšnji popravek vrednosti vlaganj?

2. Ali podjetje lahko prejeto odškodnino (prihodke) razmeji sorazmerno z obračunano amortizacijo na prihodnja leta?

3. Ali drži, da se vlaganja v tuja opredmetena sredstva obravnavajo kot druga vlaganja in se lahko amortizirajo po največ 10-odstotni stopnji?

4. Ali ima podjetje kakšno drugo možnost, da prejete odškodnine ne izkaže kot prihodke?

Mnenje

Za pravilno izkazovanje ›vlaganj‹ bi bilo treba razčistiti nekaj temeljnih vprašanj:

a) ali je pogorel del objekta, ki ste ga že doslej izkazovali med vlaganji v tuje nepremičnine,

b) ali je pogorel del objekta, ki ga niste imeli v poslovnih knjigah, ker je bil v lasti najemodajalca.

Če gre za vlaganja v tuje nepremičnine (a), ki so bila v požaru uničene in nadomeščene z novimi, menimo, da bi bilo najustrezneje, če se uničeni deli najprej izločijo v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, nadomeščeni pa izkažejo med novimi vlaganji. V tem primeru odškodnina krije odhodke, ki so nastali zaradi požara, zato jo pripoznate med poslovnimi prihodki. Enako bi se obravnavala odškodnina, če bi se zaradi obnove zidov, podov … ti izdatki izkazovali med stroški vzdrževanja, ker se koristnost obnovljenih v primerjavi s prvotno ocenjenimi ne bi nič spremenila.

Če so pogoreli deli objekta, ki jih dotlej niste izkazovali v poslovnih knjigah, pa ste jih morali obnoviti, je treba razmisliti, ali gre dejansko za vlaganja v tuje nepremičnine.

Glede na dosedanje stanje nepremičnine ji najbrž niste ›dodali‹ nič novega, kar bi povečalo njeno vrednost - koristnost nepremičnine najemodajalca, torej dodatnih predelnih sten, dodatnih senčil, ki jih prej ni bilo, dodatnih inštalacij, ki jih ni bilo, boljše izolacije in strehe …, in obvladovanje sredstva v pravni lasti najemodajalca se najbrž ni spremenilo. Če ste samo obnovili, kar je že obstajalo, težko govorimo o novih vlaganjih, ki bi jih lahko pripoznali kot del nepremičnine, prav tako bi težko rekli, da je najemodajalec na vas prenesel pravico do obvladovanja teh sredstev, torej da gre za obvladovanje teh vlaganj v smislu obvladovanja po računovodskih standardih. Kot obvladovanje sredstev razumemo zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih zadevah v zvezi z zadevnim sredstvom zaradi pridobivanja gospodarskih koristi od njega. Zato bi bilo ustreznejše izkazovanje stroškov popravila na dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitvah, to so po vsebini dolgoročno odloženi stroški. Dolgoročno odložene stroške bi bilo treba razmejiti in prenašati v breme stroškov tekočega poslovanja v dobi koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti. Ker bi se bilo treba vprašati, koliko stroškov ste pravzaprav imeli s saniranjem stanja, bi lahko rekli, da so to izdatki za omete, beljenje, nadomestno kritino ipd., manj povračila zavarovalnice, razlika je vaše breme, vaš strošek, ki bi ga bilo treba razporediti na čas trajanja najemne pogodbe.

Če gre za take vrste vlaganj, o katerih bi lahko rekli, da jih obvladujete tudi v računovodskem smislu, ter za dodatna vlaganja, ki prinašajo dodatne koristi pri rabi nepremičnine vašemu podjetju, se strinjamo, da jih izkažete med vlaganja v tuja osnovna sredstva (kot samostojno razpoznavna sredstva - npr. predelne stene, v okviru skupine 04, ali pa kot deli nepremičnine, npr. inštalacije, streha, v okviru skupine 02). Ker je prejeti znesek zavarovalnice namenjen kritju stroškov, ki pa bodo nastali šele v prihodnosti ob amortiziranju, bi jih bilo treba odložiti (knjižiti na dolgoročno odložene prihodke) ter prenašati med poslovne prihodke v času obračunavanja amortizacije.

Zadnje nam znano pojasnilo davčne uprave je, da so vlaganja v tuja osnovna sredstva priznana kot davčni odhodek, če je njihova raba izkazana po obračunani amortizacijski stopnji skladno s pričakovano najkrajšo dobo koristnosti po SRS (pričakovanega staranja, trajanja pogodbenega najema …), vendar ne več kot po 10-odstotni stopnji. Takšno je stališče davčne uprave, nekateri strokovnjaki pa so drugačnega mnenja; odločitev je prepuščena vam. Če boste amortizirali drugače, računajte na tveganost morebitnega postopka, v katerem bi lahko dokazali svoj drugačen prav.



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.