Še vedno preveč dela na črno

Za delo in zaposlovanje na črno se po določbah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) šteje opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno. Izjeme od dela in zaposlovanja na črno so sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo ter brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah ter kratkotrajno delo.

Največ postopkov nadzora je bilo izvedeno v dejavnostih promet in skladiščenje, gostinstvo, gradbeništvo, kjer je bilo ugotovljenih tudi največ kršitev, nekoliko manj pa v dejavnosti cvetličarstvo in vrtnarstvo, dejavnost vulkanizerjev, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, druge storitvene dejavnosti (npr. pekarstvo, svečarstvo) in predelovalni dejavnosti.

Finančna uprava RS opravlja nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno:

• na podlagi prejetih prijav,
• na podlagi odkritih sumov kršitev kot neposredne zaznave na terenu ob opravljanju drugih nalog,
• vzporedno v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora in samostojnega nadzora dela in zaposlovanja na črno,
• s sistemskim spremljanjem oglaševanja dela in dejavnosti v medijih in z nadzorom sumov kršitev v oglasih v medijih,
• v skupnih akcijah mobilnih oddelkov in finančnih inšpektorjev ter v koordiniranih akcijah z drugimi nadzornimi organi.

Iz rezultatov navedene raziskave je razvidno, da je bil uveden postopek nadzora na osnovi prijav posameznikov v 80 % opazovanih primerov dela na črno, 20 % zaposlovanja na črno ter v 30 % primerov nedovoljenega oglaševanja. Kršitelji so bili ugotovljeni pretežno z nadzori inšpektorjev in pri drugih nadzornih nalogah mobilnih oddelkov, ki opravljajo svoje delo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, predvsem pri nadzoru prevozov v cestnem prometu in v ciljno usmerjenih akcijah, ki so potekale v dejavnostih gostinstva in gradbeništva, na sejmih in tržnicah, pri cvetličarjih, svečarjih, vulkanizerjih, v taksi dejavnosti in pekarstvu, pri zavezancih, ki opravljajo športne storitve.

Na vseh treh področjih nadzora je bilo približno 2/3 kršiteljev slovenskih državljanov.

V skladu s 3. členom ZPDZC-1 je delo na črno prepovedano, sem pa sodi šteje opravljanje dejavnosti ali dela, če:

• pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
• samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
• pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
•  tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
• posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan kam, ali nima priglašenega dela, kakor to določa ZPDZC-1 ali drug zakon.

Po ugotovitvah FURS gre pri kršitvah zaposlovanja na črno za številne delodajalce, ki  so kršitelji tudi s področja plačevanja davkov in prispevkov od zaposlitev, predložitve davčnih obračunov ter neplačevanja obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Med najpogostejšimi kršitvami zaposlovanja na črno pa so največkrat delodajalci omogočali delo posamezniku, s katerim ni bila sklenjena pogodbe o zaposlitvi, prijava v obvezna socialna zavarovanja.

V zvezi z delom po podjemnih pogodbah so bili zaznani sumi zlorab podjemnih pogodb, kršitve začasnega in občasnega dela upokojencev, nepravilnosti pri zaposlovanju tujcev, študentov in dijakov ter kršitve v zvezi s kratkotrajnim delom, pomanjkljivosti prijav opravljanja storitev tujih delodajalcev, ki opravljajo delo z delavci, slovenskimi državljani na območju Republike Slovenije. V svojih nadzorih je FURS še vedno ugotavljal pogoste primere verižnega ustanavljanja družb, prepletanja lastništva družb, posojanja delavcev s strani pravnih subjektov, ki za to ne izpolnjujejo pogojev.

Na področju nedovoljenega oglaševanja je bil v nadzoru poudarek na spletnem oglaševanju prodaje, kjer je mogoče identificirati kontaktih v oglasih. Pri identifikaciji oglaševalcev pa se je FURS poslužil tudi zbiranja informacij pri mobilnih operaterjih in lastnikih spletnih domen. V skladu s 6. členom ZPDZC-1 namreč ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in v drugih elektronskih medijih ali na drug način, ki je dostopen javnosti, če

• pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno po določbah tega zakona,
• delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost.

Pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno je FURS uporabil tudi ukrep po 37. členu Zakona o finančni upravi RS (ZFU), in sicer prepoved opravljanja dejavnosti in zapečatenja poslovnih prostorov, dokumentacije in ostalih predmetov. Namen ukrepa je dosežen, ko zavezanec preneha s kršitvijo, tako da odpravi nepravilnosti, naložene v odločbi. Kot primere, pri katerih je bil uporabljen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti FURS v poročilu izpostavlja:

• zavezanca, pri katerem je bil že večkrat opravljen nadzor dela na črno in izdana odločba o prepovedi opravljanja dela na črno, vendar pa kršitelj nepravilnosti ni odpravil, temveč je nemoteno nadaljeval z opravljanjem gostinske dejavnosti;
• zavezanca, pri katerem so bile ugotovljene številne kršitve zakonodaje, med ostalimi tudi kršitev dela na črno, saj je opravljal dejavnost proizvodnje piva, ki je ni imel vpisane v ustrezen register;
• zavezanca, ki opravlja dejavnost taksista, pri katerem je Finančna uprava RS že predhodno opravila več postopkov nadzora, in ugotovila vrsto nepravilnosti, med katerimi gre tudi za kršitve iz naslova zaposlovanja na črno, saj vozniki niso bili prijavljeni v socialna zavarovanja.

FURS v obravnavanem obdobju ni izvajal nadzora nad izvajanjem osebnega dopolnilnega dela, kamor se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v podzakonskem aktu ter da gre za delo izvedeno fizičnim osebam, nikakor pa ne samozaposlenim in pravnim osebam ter tujim poslovnim subjektom. Pri tem velja opozoriti, da mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo od 1. julija 2015 pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.  Tudi v primeru izvajanja osebnega dopolnilnega dela mora biti izvajalec pozoren, da izvaja delo v seznamu del po Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu in da ima tekom dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.

Glede na to, da je delo in zaposlovanja na črno še vedno pereč problem v slovenski poslovni praksi novi 10.a Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki se bo izvajal od 1. januarja 2016 dalje uvaja tudi omejitev pri ustanavljanju poslovnih subjektov po katerem med drugim ustanovitelj, družbenik ali podjetnik ne more postati oseba ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma FURS najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno.

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.