c S
Delodajalci in posledice prometnih nesreč 31.08.2015

Ena od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti.

Pri odpravi škode iz prometnih nesreč v pomembnem delu sodelujejo tudi nosilci socialnih zavarovanj. Tako bo recimo oškodovancu, ki je poškodovan v prometni nesreči in je obvezno zdravstveno zavarovan, državna zdravstvena zavarovalnica (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS) nudila potrebne zdravstvene in druge storitve ter mu za čas nezmožnosti za delo (za odsotnost nad 30 delovnih dni) zagotovila nadomestilo plače. Določene dajatve lahko na podlagi dopolnilnih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj oškodovancem (zavarovancem) zagotavljajo tudi zasebne zdravstvene zavarovalnice. Nadalje, če bo oškodovanec zaradi prometne nesreče postal upravičen na primer do invalidske pokojnine, invalidnine ali dodatka za pomoč in postrežbo, mu bo te zagotavljal ZPIZ, ki bo, če bo oškodovanec zaradi nesreče umrl, njegovim svojcem potencialno izplačeval tudi družinsko pokojnino. Zagotavljanje socialnih dajatev in storitev ni odvisno od tega, kako je prišlo do nesreče oziroma kdo zanjo odgovarja.

Del posledic prometne nesreče nosi tudi delodajalec: če je oškodovanec v delovnem razmerju, ima zaradi nezmožnosti za delo, ki je posledica nesreče, določene pravice tudi nasproti svojemu delodajalcu. Predvsem je to pravica do odsotnosti z dela ter do nadomestila plače v času odsotnosti. Slednje mu mora delodajalec zagotoviti za odsotnosti, krajše od 30 delovnih dni, skupno do 120 dni na leto. Gre za delavčevo pravico iz delovnega razmerja (glej 137. člen ZDR-1), ki ni odvisna od tega, kako je prišlo do nezmožnosti za delo, priznana pa je tudi, ko je vzrok poškodba ali bolezen izven dela. Delodajalec nadomestila ne more zmanjšati, če je recimo delavec (so)odgovoren za nesrečo. Poleg tega mora delodajalec trpeti delavčevo odsotnost oziroma mora glede na okoliščine morebiti plačati nadomestnega delavca. Ker nadomestilo plače v primeru poškodbe izven dela, ki ga izplača delodajalec, obsega le del (70 odstotkov) delavčeve prejšnje plače, ima delavec v skladu z načelom totalne reparacije škode pravico od povzročitelja in zavarovalnice zahtevati povrnitev razlike do njegove celotne prejšnje plače (100 odstotkov).

Omenjeni zahtevki - odškodninski zahtevek delavca (oškodovanca) nasproti povzročitelju škode ter nasproti zavarovalnici, njegovi zahtevki nasproti skupnosti zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter njegov zahtevek nasproti delodajalcu - izhajajo iz različnih predpostavk ter pravnih podlag in imajo različne cilje. Ker pa vsi - čeprav vsak na svoj način in v svojem obsegu - prispevajo k povrnitvi škode, je med njimi potrebna koordinacija, da se preprečijo nezaželeni rezultati. To koordinacijo dosegamo s pravili o subrogaciji oziroma regresu ali drugimi funkcionalno enakimi instituti. Kadar za škodo oziroma potrebo po dajatvah in storitvah odgovarja tretja oseba (povzročitelj škode), je namreč treba preprečiti, da bi dajatve in storitve, ki jih zagotavljajo nosilci socialnih zavarovanj in se financirajo s prejemki ter iz proračuna, razbremenile odgovorno osebo. Prav tako je treba preprečiti, da bi oškodovanec lahko povrnitev iste škode zahteval večkrat. Koordinacija je namenjena tudi čim pravičnejši in čim bolj učinkoviti porazdelitvi škodnih tveganj.

Na podlagi omenjenih razlogov lahko v primeru, ko je za dogodek, v katerem je nastala poškodba, okvara zdravja ali smrt, skratka potreba po zdravstvenih storitvah oziroma dajatvah, ki jih je nudil ZZZS, civilnopravno odgovorna tretja oseba, ZZZS od nje zahteva povrnitev. Če je do dogodka prišlo z uporabo prometnega sredstva in zanj odgovarja tudi zavarovalnica (obvezno zavarovanje), potem lahko ZZZS povrnitev zahteva le od zavarovalnice. Za ta primer pa ZOZP v četrtem do sedmem odstavku 18. člena namesto zahtevka v višini stroškov izplačanih dajatev oziroma opravljenih zdravstvenih storitev predvideva pavšalni regresni zahtevek v višini 8,50 odstotka obračunanih bruto premij obveznega zavarovanja, s čimer se šteje vsa "škoda" ZZZS zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb za poravnano. V vseh drugih primerih, v katerih tretja oseba civilnopravno odgovarja za začasno delovno nemožnost delavca (torej vse, razen prometnih nesreč), ima ZZZS pravico zahtevati izplačano nadomestilo plače (od 30. dne dalje) nazaj na podlagi drugega odstavka 86. člena ZZVZZ. Tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lahko zahteva povrnitev od odgovorne osebe in njene zavarovalnice.

Čeprav zakoni (ZZZS, ZOZP, ZPIZ-2) uporabljajo terminologijo odškodninskega prava (ZZZS zahteva povrnitev "škode"), gre v bistvu za subrogacijski zahtevek oziroma zakonito cesijo (cessio legis): v obsegu, kot ZZZS oziroma ZPIZ zagotovita dajatve ali storitve zavarovancu (oškodovancu), stopita v njegov položaj in lahko zahtevata povrnitev od odgovorne osebe oziroma zavarovalnice.

Drugače od ZZZS in ZPIZ pa predpisi takšne pravice izrecno ne podeljujejo delodajalcu, ki delavcu zagotovi nadomestilo plače. Ali to pomeni, da mora delodajalec nositi del bremena škode, čeprav jo je povzročila tretja oseba, ki zanjo civilnopravno odgovarja? Ta prispevek se ukvarja z odgovorom na to vprašanje.


2. Sodna praksa: delodajalec nima pravice do povrnitve "škode"

Glede na dostopno sodno prakso delodajalec nima vrnitvenega zahtevka, niti v smislu subrogacijskega niti v smislu odškodninskega zahtevka. Sodišča so zavzela stališče, da so do "povrnitve škode" načeloma upravičeni le neposredni oškodovanci, to je "tisti, ki so bili neposredno udeleženi v škodnem dogodku", "posredni" oškodovanci pa le, če je tako določeno v ZOZP ali v drugem zakonu. Takšna izrecna zakonska podlaga obstaja v ZOZP le glede "odškodninskih" zahtevkov zavodov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter "subrogacijskih" zahtevkov zavarovalnic za dodatno zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi glede zahtevkov delodajalcev.

Na enaki logiki ter razlikovanju posrednih oškodovancev od neposrednih temelji tudi odločba Ustavnega sodišča. Tako kot redna sodišča je tudi Ustavno sodišče zavzelo stališče, da 18. člen ZOZP taksativno ureja regresne zahtevke zoper zavarovalnice pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti AO. V opombi je Ustavno sodišče mimogrede pojasnilo, da se pri tem ne ukvarja z vprašanjem, ali pravni red v vsakem primeru izključuje možnost povrnitve navedenih "škod" tudi drugim posrednim oškodovancem, ki jih ne varujejo izpodbijane določbe, saj da take izrecne določbe ni. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti 15. in 18. člena ZOZP, ki je temeljila na mnenju pobudnika, da so delodajalci v neenakopravnem položaju glede na ZZZS, ZPIZ in zavarovalnice, ki ponujajo dodatno zdravstveno zavarovanje, kar naj bi bila kršitev načela enakopravnosti iz 14. člena Ustave RS. To je utemeljilo s posebnim javnim interesom za finančno stabilnost zavodov socialnega zavarovanja ter zdravstvenih zavarovalnic.

3. Kritika stališča sodne prakse

Za stališče, ki so ga zavzela sodišča, govorijo bolj formalistični kot pa vsebinski argumenti. V zvezi z vprašanjem pravne podlage velja opozoriti, da na podlagi določbe prvega odstavka 18. člena ZOZP, po kateri so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti "kriti tudi odškodninski zahtevki" zavodov za socialna zavarovanja, v drugem odstavku 18. člena pa "tudi subrogacijski zahtevki zavarovalnic", ni mogoče sklepati, da so regresni oziroma subrogacijski (oziroma odškodninski) zahtevki zoper zavarovalnico pri obveznem zavarovanju AO v ZOZP urejeni taksativno in da so vsi drugi oziroma drugačni zahtevki izključeni. Tako ZPIZ-2 v drugem odstavku 193. člena vprašanje povrnitve ZPIZ nasproti zavarovalnici ureja drugače kot ZOZP in že zaradi načela lex posterior uživa prednost.

Več v članku: Damjan Možina: Delodajalci in posledice prometnih nesreč, Podjetje in delo


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite prebrati članek do konca?

Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek.