c S
Povezane osebe in obvezna identifikacija za namene DDV 23.06.2015

Obveznost identifikacije za namene DDV je za povezane osebe manjša posebnost v sistemu DDV. Za povezano osebo namreč velja, da je lahko zavezana k identifikaciji za namene DDV tudi če ne preseže praga 50.000 EUR. Kdaj se to lahko zgodi, predstavljamo v nadaljevanju.

V zvezi z opredelitvijo povezanih oseb, je potrebno upoštevati kriterije iz 16. in 17. člena ZDDPO-2 ter 16. člena ZDoh-2, ki v osnovi določajo, da se za povezani osebi štejeta osebi, ko ena od oseb z vsaj 25 % obvladuje drugo osebo.

Obveznost identifikacije za namene DDV

Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZDDV-1 mora vsaka oseba davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Omenjeno, med drugim, ne velja za zavezance, ki so skladno s 94. členom ZDDV-1 oproščeni obračunavanja DDV.

Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa.

Obveznost identifikacije za namene DDV za povezane osebe

Peti odstavek 94. člena določa, da se, v primeru, ko povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Namen slednje določbe je preprečiti, da bi se povezane osebe izognile obveznosti identifikacije za namene DDV z delitvijo prometa.  Tako se morata obe (vsaka posebej) osebi identificirati za namene DDV najkasneje, ko seštevek njunega obdavčljivega prometa preseže 50.000 EUR.

Dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave

Skladno s 146. členom ZDDV-1 se za razvrstitev dejavnosti uporablja standardna klasifikacija dejavnosti.

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je obvezen nacionalni standard, ki se sicer uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Ne glede na opredelitev SKD, menim, da jo je kot kriterij smiselno uporabiti tudi pri opredeljevanju dejavnosti povezanih oseb v smislu petega odstavka 94. člena ZDDV-1 - to je dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave.

Pri tem velja opozoriti, da SKD opredeljuje dejavnost precej široko, kar pomeni da se lahko zgodi da, na primer, povezani osebi, ki se ukvarjata s trgovino na drobno, prodajata različno blago. V tem primeru menim, da bi lahko zaključili, da povezani osebi ne opravljata dobave blaga iste vrste in se za namene obveznosti identifikacije za namene DDV upošteva le znesek obdavčljivega prometa, ki ga v zadnjih 12 mesecih vsaka od oseb doseže sama.

Prostovoljna vključitev v sistem DDV in povezane osebe

Zavezanci se lahko prostovoljno vključijo v sistem DDV in sicer na podlagi tretjega odstavka 94. člena ZDDV-1. Prostovoljna vključitev je možna tudi v primeru, ko zavezanec ne dosega/presega praga 50.000 EUR. Davčni zavezanec mora takšno izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

V kolikor bi se ena od povezanih oseb odločila za prostovoljno identifikacijo za namene DDV, to ne pomeni, da je druga povezana oseba zavezana k identifikaciji za namene DDV, v kolikor niso kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Osebi se štejeta za povezani osebi skladno z ZDDPO-2 in ZDoh-2;
  • Osebi opravljata dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave; in
  • Skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju zadnjih 12 mesecev presega 50.000 EUR.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.