V teh dneh blagajne kinodvoran polni film 50 odtenkov sive. Koliko je snemanje filma stalo in koliko denarja se steče v blagajne, lahko na spletnih straneh preberemo vsi. Tudi sprejemanje proračuna v Sloveniji lahko v živo pred TV zasloni spremljamo vsi. Koliko denarja ne pride v proračun, ker se obrača v sivi ekonomiji, pa zgolj ugibamo.
Kaj je davek
Davek je prisilna oblika odvzema premoženja, saj se zavezanec ne more odločiti, ali bo davek plačeval ali ne. Za državo pa je davek vir financiranja, pri čemer namen, za katerega so davki plačani, ni določen.
Ko govorimo o davkih ne moremo mimo Ustave Republike Slovenije. Pravna podlaga za sprejemanje davčnih zakonov je v Ustavi Republike Slovenije. V 147. členu Ustave RS je navedeno: 'Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon.'
Državljani mislimo, da veliko plačujemo in da za to nič ne dobimo. To pa je daleč od resnice. Naši otroci hodijo v šole in odrasli se vozimo po javnih cestah. Vse to in še marsikaj drugega je bilo zgrajeno iz davkoplačevalskih sredstev.
Kaj je davčna optimizacija in kaj davčna utaja
Davčna optimizacija spada med zakonite načine izogibanja plačila davkov. Davčni zavezanec lahko sprejme poslovne odločitve, ki jih sicer ne bi, če ne bi bilo davčnih spodbud. Tako z uporabo veljavne zakonodaje doseže najnižje mogoče plačilo davka.
Davčna optimizacija ali davčno načrtovanje se pogosto zmotno razume kot nemoralno in celo nezakonito izigravanje predpisov, in to z namenom, da bi se zavezanci izognili plačilu davka. Kadar zavezanci uporabljajo nezakonite načine, pa govorimo o davčni utaji.
Uvedba obdavčitve ekonomsko pomeni zmanjševanje razpoložljivega premoženja osebe, ki nosi davčno breme. Pri tem ni pomembno, ali gre za obdavčitev dohodka, obdavčitev prometa blaga ali storitev ali za neposredno obdavčitev premoženja. Zato zavezanci niso naklonjeni plačilu davkov.
Siva ekonomija je stalnica razprav v različnih strokovnih in političnih krogih. Vsem davčnim zavezancem (fizičnim in pravnim osebam), ki utajujejo davke, ostane na voljo več premoženja kot tistim, ki plačujemo vse davke. Koliko več, bomo izračunali v nadaljevanju tega prispevka.
Vlada republike Slovenije vas izobražuje o sivi ekonomiji
Predno predstavimo primerjalni izračun zaslužkov dveh oseb, ki delujeta po dveh različnih poslovnih (davčnih) modelih, naj vas opozorimo, da se lahko izobrazite tematiki sive ekonomije na spletnih straneh, katerih delovanje so tudi omogočila sredstva davkoplačevalcev. Ko boste odgovorili na deset vprašanj bo enainpetdeseti odtenek sive (ekonomije) za vas dobil nov pomen.
Avtorica tega prispevka je na vprašanja v kvizu odgovorila trikrat in tako lahko prebrala odgovore in napotke, ki nam jih daje vlada v kolikor smo dobri poznavalci sive ekonomije (10 pravilnih odgovorov) ali pa slabi poznavalci (dva pravilna odgovora). Ker je na sivo ekonomijo potrebno opozarjati že najmlajše, si lahko privoščite večkratno reševanje kviza skupaj z ostalimi člani družine - namesto gledanja večernih poročil.
http://www.protisiviekonomiji.si/nc/kviz/
Mi izračunamo 'koristi' sive ekonomije za posameznika
V kolikor ste opravili zgoraj navedeni kviz ste dobili nekaj numeričnih podatkov o davkih. Najlažje si posledice sive ekonomije predstavljamo na zgledu v katerega so vključene številke s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Tabela v nadaljevanju prikazuje, koliko več premoženja (denarja) ostane podjetniku, ki opravlja storitev v okviru sive ekonomije v primerjavi s podjetnikom, ki plačuje vse davke. Izhajamo iz zneska 1.000 EUR, kolikor bi bila cena za storitev brez davka pri poštenem podjetniku. Ves material potreben za storitev je kupil naročnik.
Pri izračunu premoženja poštenega podjetnika upoštevamo davek na dodano vrednost (22%), davek od dohodkov pravnih oseb (17%) ter davek na izplačilo udeležbe v dobičku (25%).
Primerjava med dvema zavezancema je narejena ob predpostavki, da gre za mejni prihodek - ko so poravnani že vsi fiksni stroški, socialna zavarovanja (plače) in drugi stroški in ob predpostavki, da je ta dohodek razpoložljiv za osebno potrošnjo zavezancev - torej denar na njunem osebnem računu.
| Postavka |
Stopnja davka | Pošteni podjetnik | Sivi podjetnik |
| DDV | 22,0% | 220 | 0 |
| Cena storitve | 1.000 | 1.220 | |
| Za plačilo (cena storitve za naročnika) | 1.220 | 1.220 | |
| Prihodek | 1.000 | 1.220 | |
| Davek od dobička | 17,0% | 170 | 0 |
| Dobiček po obdavčitvi | 830 | 1.220 | |
| Izplačilo dobička | 830 | 1.220 | |
| Davek na izplačilo dobička | 25,0% | 208 | 0 |
| Premoženje zavezanca (v žepu) | 623 | 1220 | |
| 1 | 1,96 | ||
| Skupaj vsi davki (plačilo v proračun) | 598 | 0 | |
| Delež davkov v ceni storitve | 49,0% | 0,0% |
Komentar
Razmerje med prirastom premoženja osebe, ki dela v sivi ekonomije in podjetnikom ki plačuje vse davke je 1,96 : 1 (1.220 EUR / 623 EUR). Seveda bo podjetnik iz sive ekonomije ponudil nižjo ceno, da bo prepričal naročnika.
Izračun lepo pokaže kako nam davki zmanjšujejo premoženje. Ob enakih prodajnih cenah za vsak evro premoženja poštenega podjetnika tistemu iz sive ekonomije ostane 1, 96 evra. Ali če prevedemo v slovenščino: Medtem ko prvi lahko kupi en avtomobil, slednji lahko kupi (skoraj) dva. Praviloma pa bo kupil enega dražjega.
Ilustracija je avtorsko zaščitena.
Objavo članka je omogočila Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
