c S
Spremembe davčne osnove v izvršilnih postopkih po noveli ZDDV-1 29.10.2014

S 1. januarjem 2015 se bo spremenil Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Z novelo se obeta kar nekaj novosti, med drugim tudi na področju davčne osnove in popravka odbitka DDV.

Zaradi večje preglednosti se bo spremenil 39. člen ZDDV-1 , in sicer ga bodo nadomestili členi 39a do 39 d. Prva dva odstavka sedanjega 39. člena ostaneta nespremenjena in postaneta 39.a in 39.b člen. Torej ostanejo nespremenjene določbe o vračljivi embalaži – v davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.

Spremembe davčne osnove v izvršilnih postopkih

Popravek davčne osnove in znesek obračunanega DDV na podlagi dokončanega izvršilnega postopka sta urejena v 39.b členu. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) davčno osnovo od terjatev v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka, iz katerega je razvidno, da njegova terjatev ne bo poplačana oziroma ne bo poplačana v celoti. S to določbo zakonodajalec razbremeni zavezanca bremena obračuna in plačila davka na dodano vrednost za terjatve, ki bodo ostale neplačane. Vendar pa mora davčni zavezanec spremljati svoje terjatve in je dolžan od morebiti naknadno prejetega zneska iz naslova take terjatve znova obračunati in plačati DDV.

Primer

Lisjak, d. o. o., je imel terjatev do PP, d. o. o., v višini 1.220,00 € (od tega je bilo 22 % DDV , torej 268,40 €). V izvršilnem postopku je sodišče izdalo sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Na podlagi tega pravnomočnega sklepa sodišča, iz katerega je razvidno, da njegova terjatev ne bo poplačana oziroma ne bo poplačana v celoti, si bo Lisjak, d. o. o., lahko popravil (zmanjšal) davčno osnovo od terjatev v višini 268,40 €. Popravek DDV se izvede v rednem obračunu za DDV za tisti mesec, ko je sklep o ustavitvi izvršilnega postopka za to terjatev postal pravnomočen, vendar najkasneje v petih letih od tega dne.

Čez eno leto pa Lisjak, d. o. o., dobi od PP, d. o. o., terjatev delno poplačano, in sicer v višini 610,00 € (od tega je bilo 22 % DDV , torej 134,20 €). V skladu z ZDDV-1 je dolžan Lisjak, d. o. o., od naknadno prejetega zneska iz naslova delno poplačane terjatve ponovno obračunati in plačati DDV (od poplačila terjatve v višini 610,00 € znaša DDV 22 %, torej 134,20 €). Popravek DDV in plačilo morata biti izvedena v obračunu DDV za tisti mesec, ko je terjatev dobil delno poplačano (odločilen je datum plačila na transakcijski račun družbe Lisjak, d. o. o.).

Spremembe davčne osnove v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku

V ZDDV-1 je določeno, da se davčna osnova za DDV pri postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku ne zniža takoj ob uvedbi insolvenčnih postopkov, ampak šele ob koncu postopkov.

Ministrstvu za finance se namreč ne zdi primerno, da bi se osnova spremenila že takoj na začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave, ko se zmanjša obračunani DDV (čeprav bi se davčni zavezanci takšne rešitve za primere stečajnih postopkov prav gotovo razveselili, še posebej, če upoštevamo statistiko dejanskega poplačila upnikov v stečajnih postopkih). Ob začetku postopka stečaja ali prisilne poravnave je z vidika države namreč DDV le »fiktivno pripoznan«.

Glede na težave, ki jih imajo upniki, ko njihovi dolžniki zaidejo v insolventnost, pa je ZDDV-1 od leta 2011 dalje vendarle omogočal, da davčni zavezanec lahko zmanjša znesek obračunanega DDV kmalu po začetku postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, ko se zmanjša DDV.[1]

Tisti, ki v praksi izvajamo navedene določbe ZDDV-1, vemo, da od začetka postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka do objave seznama priznanih terjatev s strani stečajnega upravitelja ali prisilnega upravitelja lahko preteče dolgo časa (od štirih mesecev, če ima stečajni upravitelj najkrajši rok za objavo po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), pa do nekaj let; pri Vegradu, d. d., v stečaju, je bil prvi tak seznam objavljen po skoraj treh letih od dneva objave začetka stečajnega postopka).

Od leta 2011 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek obračunanega DDV kmalu po začetku postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, in sicer od vseh priznanih terjatev, torej tistih, ki so vključene v končni seznam preizkušenih terjatev ali posodobljen seznam preizkušenih terjatev. Ta možnost se uporablja le za priznane terjatve v postopkih prisilne poravnave ali stečajnih postopkih, za katere je bil izdan sklep o začetku insolvenčnega postopka po 1. 1. 2011 . To velja že po obstoječem ZDDV-1 in bo veljalo še naprej.

Terjatev se šteje za priznano, če je kot taka navedena na končnem seznamu preizkušenih terjatev ali na posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev, ki ga mora stečajni upravitelj predložiti sodišču v skladu z insolvenčno zakonodajo. Če upnik glede terjatve, ki je bila prerekana, kasneje uspe dokazati njeno verodostojnost in prerekana terjatev postane priznana, lahko popravi znesek obračunanega DDV, ko je terjatev vključena v končni posodobljeni seznam preizkušenih terjatev.[2]

Če davčni zavezanec ni izkoristil možnosti popravka obračunanega DDV že takoj ob začetku insolvenčnih postopkov, lahko to pravico uveljavi do končanja insolvenčnega postopka.

Po noveli ZDDV-1, ki je v pripravi, pa lahko popravek obračunanega DDV in zmanjšanje davčne osnove uveljavi tudi davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV (mali davčni zavezanec), vendar pa ima do dolžnikov v postopkih prisilne poravnave oziroma v stečajnih postopkih še odprte terjatve, v zvezi s katerimi v obdobju, ko je bil še identificiran za namene DDV, še ni uveljavil popravka obračunanega DDV, zato popravek obračunanega DDV lahko opravi takrat, ko prejme sklep o zaključku postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka. Zmanjšanje obračunanega DDV pa lahko mali davčni zavezanec uveljavi na podlagi zahtevka, ki ga predloži davčnemu organu, torej je davčni postopek v tem primeru drugačen.

Pri tem moramo opozoriti, da je mali davčni zavezanec v slabšem položaju od drugih davčnih zavezancev, ki lahko popravijo znesek obračunanega DDV, ko je terjatev vključena v seznam preizkušenih terjatev ali končni posodobljeni seznam preizkušenih terjatev.

Ker gre pri malih davčnih zavezancih običajno za manjše zneske DDV, bi to diskriminatorno določbo ministrstvo za finance brez večjih finančnih učinkov na proračun lahko odpravilo že v postopku sprejema ZDDV-1 in dovolilo tudi malim davčnim zavezancem, da popravijo znesek obračunanega DDV, ko je terjatev vključena v seznam preizkušenih terjatev ali končni posodobljeni seznam preizkušenih terjatev.

Sklepne misli

Novela ZDDV-1 bo z letom 2015 omogočila, da bo lahko tudi davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV (mali davčni zavezanec), vendar pa ima do dolžnikov v postopkih prisilne poravnave oziroma v stečajnih postopkih še odprte terjatve, opravil popravek obračunanega DDV, ko bo prejel sklep o zaključku postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?


[1] In ne tako, kot je navedeno v gradivu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1 (EVA 2013-1611-0177 z dne 17. 3. 2014) na str. 17: »Davčni zavezanec lahko zmanjša znesek obračunanega DDV kmalu po začetku postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka in sicer od vseh priznanih terjatev, torej tistih, ki so vključene v končni seznam preizkušenih terjatev ali posodobljen seznam preizkušenih terjatev.«

[2] Seznam preizkušenih terjatev najdejo upniki na straneh AJPES med objavami glede posameznega insolvenčnega postopka. Upniki morajo sami spremljati vsa dejanja pooblaščenih stečajnih in prisilnih upraviteljev in potek insolvenčnih postopkov.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.