c S
Nova računovodska direktiva bo zahtevala spremembo zakonodaje 27.05.2014

Nova računovodska direktiva, ki je nadomestila 4. in 7. direktivo, naj bi pripomogla k poenotenju pravil pri sestavljanju računovodskih izkazov in poročanju v EU. Vendar je bila ta priložnost zamujena. Države članice bodo imele kar nekaj dela, da bodo zahteve te direktive prenesle v nacionalno zakonodajo. Rezultat pa bodo pa še vedno med seboj neprimerljivi izkazi večine družb v EU.

Predstavitev nove računovodske direktive

Računovodska direktiva 2013/34/EU (direktiva) nadomešča 4. direktivo (o računovodskih izkazih posameznih vrst družb) ter 7. direktivo (o konsolidiranih računovodskih izkazih). V 36. členu pa zdaj najdemo tudi vsebino direktive 2012/6/EU, ki ureja računovodenje v mikro podjetjih, za katera bo veljalo največ poenostavitev.

V Sloveniji pravil za mikro podjetja še nismo prenesli v nacionalno zakonodajo, saj jih z vidika računovodskega poročanja obravnavamo enako kot druga mala podjetja. Glede na nova merila za mikro podjetja − bilančna vsota nižja od 350.000 EUR, čisti prihodki nižji od 700.000 EUR in povprečno število zaposlenih manj kot 10 − bo v Sloveniji v tej kategoriji veliko družb in vse izbirne možnosti, povezane z mikro družbami, bodo gotovo predmet strokovnih razprav.

Obe omenjeni direktivi sta bili potrebni prenove. Glavne spremembe lahko strnemo v nekaj skupin:

  • zmanjšanje izbirnih možnosti držav članic,
  • največje možno poenotenje za male družbe,
  • uvedba režima mikro družb,
  • poročanje o plačilih vladam,
  • bolj logična predstavitev vsebine direktive v primerjavi s prejšnjima dvema in
  • natančnejša opredelitev nekaterih pojmov.

Namen prispevka ni podrobno predstaviti vsebino direktive, pač pa spodbuditi strokovno javnost (računovodje, revizorje, davčne svetovalce, zaposlene na ministrstvih …) k razmisleku o rešitvah, ki bi jih bilo smiselno izbrati. Direktiva še vedno daje državam članicam vsaj 100 izbirnih možnosti (toliko mi jih je uspelo najti). Prenova direktive prav gotovo ni dosegla rezultata, kot ga je stroka v EU pričakovala. Večina prizadevanja je bila usmerjena v poročanje o plačilih vladam – poročanje, ki so ga že uveljavili MSRP, medtem ko priložnost za razvoj boljšega računovodskega okvira ni bila v celoti izkoriščena.

Harmonizacija v okviru EU bo tako dosežena pri malih družbah in pri javnih družbah, ki uporabljajo zbirki MSRP. To je posledica tega, da lahko države članice pri srednjih in velikih družbah zahtevajo dodatna razkritja, medtem ko za mala podjetja to ni mogoče. Takšna rešitev se zdi precej nelogična.

Posamezne izbirne možnosti, ki bi jih bilo smiselno izbrati, bom predstavila v prihodnjih prispevkih. Razkrivanje transakcij s povezanimi strankami je samo eden izmed primerov. Transakcije s povezanimi strankami naj bi se razkrivale le, če so sklenjene pod netržnimi pogoji, malim podjetjem pa jih sploh ni treba razkrivati. Takšno rešitev imamo že zdaj v 69. členu ZGD-1. Prav pri malih podjetjih pa so informacije o transakcijah s povezanimi osebami relevantne za uporabnike izkazov.

Nujna bo sprememba ZGD-1 in SRS

Računovodsko direktivo 2013/34/EU je treba v nacionalno zakonodajo prenesti najpozneje do 20. julija 2015, uporabljala pa se bo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že oktobra 2013 pozvalo strokovno javnost k podajanju predlogov za spremembo ZGD-1, vendar ni izrecno navedlo, da se ta poziv nanaša na prenos računovodske direktive v nacionalno zakonodajo. Na spletni strani ministrstva so objavljeni predlogi štirinajstih predlagateljev, ki so prispeli do začetka decembra.

http://www.mgrt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/notranji_trg/predlogi_predpisov
/sektor_za_gospodarsko_pravo_in_intelektualno_lastnino/

Svoj predlog je poslal tudi Slovenski inštitut za revizijo (SIR), vendar je bil predlog poslan po izteku roka in verjetno zato ni objavljen. Mogoče pa ga je  prebrati na spletni strani SIR v rubriki Zadnje novice http://www.si-revizija.si/. Glede na zelo kratek rok za vlaganje predlogov (30 dni) je mogoče, da tudi drugim predlagateljem ni uspelo pravočasno poslati predlogov.

Ob prebiranju predlogov opazimo, da so želje/potrebe predlagateljev v nasprotju z ureditvijo, ki jo prinaša direktiva. Naj navedem primer. Direktiva izrecno zahteva, da se malih podjetij ne obremenjuje z izdelavo izkaza denarnih tokov, predlog AJPES pa vključuje predlog za sestavo tega računovodskega izkaza na poenotenih obrazcih (v elektronski obliki) za vsa podjetja.

Direktiva tudi v prihodnje zahteva obvezno revizijo za srednja in velika podjetja ter podjetja, ki so subjekti javnega interesa. Pri tem opredeli kot subjekte javnega interesa podjetja, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen. Kar nekaj predlagateljev se zavzema tudi za uvedbo pregleda računovodskih izkazov (ne revizije) vsaj večjih med manjšimi podjetji. Računovodska direktiva pa spreminja tudi revizijsko direktivo (2006/43/ES) v delu, ki zadeva revizorjevo poročilo.

 

Ne pozabimo na ZDDPO-2

V Sloveniji uporabljamo dve zbirki računovodskih standardov, vendar pa en sam zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). V preteklosti se nam je že nekajkrat zgodilo, da so bili davčni zavezanci v različnem davčnem položaju. To se je zgodilo, ko se SRS niso spremenili, medtem ko so se MSRP spremenili (primer rezervacij v letu 2013). Po drugi strani pa tudi ob sočasni spremembi obeh zbirk standardov zakon ni sledil spremembam (primer amortizacije dobrega imena v ZDDPO-2, ko te standardi niso več dovoljevali).

Zaradi številnih izbirnih možnosti, ki jih dopušča direktiva, bo treba spremembi SRS posvetiti posebno pozornost tudi z vidika obdavčitve. Poslovni izid, ugotovljen po računovodskih standardih, je izhodišče za določitev davčne osnove in spremembe pri merjenju gospodarskih kategorij lahko bistveno vplivajo na višino davkov.

Avtor: Silva Koritnik Rakela, pooblaščena revizorka, DipIFR
          Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o.