c S
Ali je povprečna plača res povprečna plača? 09.08.2013 Podjetja morajo mesečno posredovati številne podatke o svojem poslovanju z namenom statistične obdelave. Prav gotovo je povprečna plača v državi podatek, ki ga spremljamo vsi. Ali pa res vemo, kaj to je?

Uvod

Povprečna plača v Republiki Sloveniji je termin, ki ga uporabljajo številni zakoni. Je eden izmed pomembnejših ekonomskih kazalcev s katerim se srečujemo vsak dan. Tako v zasebni, kot tudi poslovni sferi. Ni le še eden izmed statističnih podatkov saj se pogosto uporablja kot  merilo za pridobitev določenih (socialnih) pravic, oziroma za določitev (davčnih) obveznosti do države.

Način zbiranja podatkov in njihova objava

Povprečna plača je rezultat statistične obdelave podatkov, ki jih posredujejo vsi, ki so zavezani k oddajanju podatkov. Na podlagi 21. člena Zakona o državni statistiki (ZDSta) je bilo izdano Navodilo o vsebini in načinu sporočanja podatkov o izplačanih plačah zaposlenih pri pravnih osebah za potrebe statističnega raziskovanja (Navodilo).

Navodilo v 5. in 6. členu določa, da se podatki sporočajo Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v elektronski obliki ali izjemoma na papirju, mesečno ob vsakokratnem izplačilu plač, najkasneje do zadnjega v mesecu. Poročevalci podatke posredujejo na predpisanem dokumentu »Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah«.

Rezultati obdelave podatkov so objavljeni mesečno na spletnih straneh AJPES (http://www.ajpes.si/Statistike/Place/Porocila/Zadnje_porocilo) in sicer vsakega 15. v mesecu oz. prvi naslednji delovni dan če je 15. v mesecu sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan. Ta objava je del strategije kratkoročnih kazalnikov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Podrobnejše podatki so objavljeni v bazi SI-STAT in sicer 25. v mesecu oz. prvi naslednjih delovni dan, če je 25. v mesecu sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan.

Kaj je povprečna plača?

Povprečna plača je ekonomski kazalec, ki prikazuje povprečen dohodek zaposlenega subjekta na določenem nacionalnem področju, ki je izračunana na podlagi zajetih podatkov. Kot že omenjeno AJPES zbira in obdeluje podatke o plačah izplačanih pri pravnih osebah, kar pomeni, da pogodbe o delu in avtorske pogodbe niso upoštevane. Upoštevane so vse zaposlene osebe, ne glede na to, ali delajo za določen ali nedoločen čas, polni delovni čas ali delovni čas krajši od polnega. Samostojni podjetniki posamezniki ter pri njih zaposlene osebe v to statistično raziskovanje niso vključeni. Prav tako niso vključene osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, osebe, ki opravljajo javna dela, napotene zaposlene osebe (detaširani delavci) ter kmetje.

Podatke o izplačanih plačah pri fizičnih osebah predlagajo registrirane fizične osebe, ki opravljajo dejavnost na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Podatke zbira Davčna uprava RS (DURS) z obrazcem "Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja (REK-1).

Razlika med povprečjema je velika. V letu 2012 je znašala povprečna bruto mesečna plača izplačana pri pravnih osebah 1.525,47 EUR pri registriranih fizičnih osebah pa je znašala 899,06 EUR. Povprečna mesečna plača na katero se navezujejo zakoni je izračunana na podlagi izplačanih plač pri pravnih osebah.

Bruto in neto povprečne plače za različna obdobja

Sedaj ko smo obrazložili katere plače so vključene v izračun povprečne plače naj opozorimo še, da se v praksi srečujemo z neto povprečno plačo in bruto povprečno plačo. Bruto plača je kategorija s katero lahko primerjamo višino plače med posamezniki. Neto izplačana plača pa je odvisna od osebnih okoliščin, saj je to bruto plača zmanjšana za davke (dohodnino) in prispevke za socialno varnost.

Potrebno je biti pozoren tudi na katero časovno vrsto (obdobje) se nanaša podatek o povprečni plači. Poznamo povprečne mesečne plače za posamezen mesec, četrtletna povprečja ter povprečne mesečne plače izračunane na povprečju za celo leto

Pri enaki bruto plači je lahko izplačana neto plača precej različna, kar je vidno iz tabele v nadaljevanju. Prikazan je izračun neto plače za osebo A, ki nima vzdrževanih članov in za osebo B, ki ima tri vzdrževane člane. Za višino bruto plače je bil uporabljen znesek povprečne plače za leto 2012 (1.525,47 EUR) ter podatki za obračun plače za december 2012. Dodana pa je še statistično izračunana neto plača oziroma neto plača preračunana iz povprečne bruto plače z uporabo povprečne stopnje davkov in prispevkov.

Izračun neto plače

Oseba A

Oseba B

Povpr.plača v 2012

Bruto plača

1525,47

1525,47

1525,47

Število otrok

0

3

/

Obračunani prispevki

-337,13

-337,13

/

Obračunana dohodnina

-176,34

-23,21

/

Povpr.prispevki in davki (35,01 %)

/

/

-534,03

Neto plača

1012,00

1165,13

991,44


Iz zgornje tabele je razvidno, da je povprečna neto plača v RS nižja od dejansko obračunane plače v višini bruto povprečne plače. Kje je vzrok? Dohodnina je obračunana individualno pri vsaki plači - mejna stopnja dohodnine pri povprečni plači je 27%, medtem, ko je pri višjih plačah ta 41%. Zato je razumljivo, da je efektivna obdavčitev pri povprečnih (statističnih) plačah višja.

Primeri uporabe povprečne plače v slovenski zakonodaji

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto zato bomo najprej opozorili na Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). 23. člen ZUPJS postavlja cenzus glede upravičenosti prejemanja državne štipendije. Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. Prav tako je višina štipendije odvisna od mesečnega dohodka na osebo v primerjavi s povprečno neto plačo.

Naslednji primer uporabe povprečne plače je v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v delu, ki govori o odpravnini ob upokojitvi. 132. člen ZDR-1 določa uporabo povprečne bruto plače v RS. V primeru, da s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Z zgornjima primeroma smo želeli opozoriti na natančno prebiranje zakonodaje. Pomembno je ali zakon navaja bruto ali neto znesek povprečne plače, ter tudi časovno obdobje, ki ga to povprečje pokriva. Kot je razvidno v ZDR-1 zakonodajalec ni izrecno zapisal ali gre za bruto ali neto plačo. Enako tudi 179. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) navaja zgolj povprečno plačo. Mišljena je bruto plača.

V razmislek

Primerjajmo med seboj dve državi – državo A in državo B, na podlagi statističnih podatkov o povprečni plači v državi. V vsaki državi živi 100 posameznikov, ki ustrezajo kriterijem po katerih se njihovi dohodki upoštevajo v izračunu mesečne povprečne plače v državi. Po zbranih podatkih in opravljenih izračunih so objavili končne rezultate. V državi A je povprečna neto plača znašala 1.000 EUR, medtem, ko je v državi B povprečna neto plača znašala 2.000 EUR. V kateri državi bi raje živeli?

Na prvi pogled bi se verjetno odločili za državo s povprečno plačo 2.000 EUR. Kako bi se spremenil vaš odgovor, če bi dodali še informacijo, da imajo v državi A vsi enake plače, medtem, ko ima v državi B nek posameznik izjemno visoko plačo (90% vseh dohodkov v državi) ostali sodržavljani pa si delijo minimalno plačo.

Iz tega primera lahko razberemo, da kljub vsemu podatki, ki so izračunani kot povprečje in posplošeni na celotno populacijo ne prikažejo vedno realne slike. Pri presoji si lahko  pomagamo z Ginijevim koeficientom (poimenovan po Corradu Giniju, italijanskem statistiku in sociologu, ki ga je leta 1912 objavil v svojem strokovnem delu), ki prikazuje razpršenost dohodka oz.premoženja. Če njegova vrednost znaša 0, to označuje popolno razpršenost - situacijo v državi A. Ginijev koeficient 1 označuje situacijo, ko je ves dohodek skoncentriran le pri enem posamezniku – država B. Sodeč po podatkih, ki so na voljo v spletni knjižnici OECD je Slovenija v začetku 21. stoletja med 34 državami članicami zasedla prvo mesto z Ginijevim koeficientom 0,24. (http://www.oecd-ilibrary.org/deliver/fulltext/3011041ec031.pdf).

Sicer pa je takšno razmišljanje potrebno uporabiti tudi pri primerjavi povprečnih plač med dvema podjetjema.

Silva Koritnik Rakela
, pooblaščena revizorka


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.