c S
Fiskalni svet podal oceno programa stabilnosti za leto 2022 10.05.2022 Fiskalni svet je podal oceno programa stabilnosti, in kot so nakazovale že predhodne kritike sprejetih strategij, ki jih je vlada za področje javnih financ sprejela pred svojim odhodom, se učinki med epidemijo sprejetih izdatkov, ki niso bili neposredno povezani s samo epidemijo, prevešajo v strukturne.

Sprejeti program stabilnosti do leta 2025 ne zagotavlja manjšega primanjkljaja

Fiskalni svet je v oceni programa stabilnosti za leto 2022, ki ga je vlada sprejela konec aprila, kritičen do zamude pri predložitvi programa, na kar so opozorili že v prvi polovici aprila. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi morala fiskalna politika predvsem zagotoviti vzdržno rast tekoče porabe ter nasloviti razvojne izzive in krepiti odpornost gospodarstva z učinkovitim izvajanjem naložb, financiranih v največji možni meri z večjim razpoložljivim obsegom evropskih sredstev.

"Gospodarstvo naj bi po trenutnih napovedih kljub povišani negotovosti v prihodnjih letih delovalo v ugodnih cikličnih razmerah z znaki preseganja ponudbenega potenciala. V takšnih razmerah je ključno ustvarjanje obsežnejšega manevrskega prostora za javne finance. Nasprotno bi dodatne javnofinančne spodbude z učinkom na večanje povpraševanja lahko povzročale makroekonomska neravnotežja. Slednja se že nakazujejo kot večanje omejitev pri zagotavljanju ustrezne delovne sile, inflacijski pritiski, ki ne izvirajo zgolj iz mednarodnega okolja in hitro krčenje presežka menjave s tujino," so zapisali.

Glede programa stabilnosti za letos poudarjajo, da bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, investicije ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s protikoronskimi ukrepi. »Ta je bila lani najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov,« so podčrtali.

K ustreznemu naslavljanju razvojnih izzivov in krepitvi odpornosti gospodarstva naj bi prispevale zlasti v proračunskih dokumentih predvidene javne investicije, povzemajo. »Pri njihovem izvajanju pa je nujno upoštevati omejitve absorpcijske kapacitete administracije in gospodarstva, ki lahko med drugim slabšajo učinkovitost investicij oziroma dodatno poglabljajo inflacijske pritiske,« so ocenili.

Kot so dodali, bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, naložbe ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s COVID-ukrepi. "Ta je bila v letu 2021 najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov. Pri tem je pomembno, da se prostor za bodoče prioritete oblikuje z večanjem učinkovitosti javnofinančnih izdatkov kot tudi s krepitvijo osnov na prihodkovni strani."

Scenarij nespremenjenih politik programa stabilnosti 2022 - to je po navedbah vlade skladno s prakso, da države v primeru bližajočih se volitev pripravijo programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov - predvideva postopno izboljšanje javnofinančnega položaja. »Vendar bodo že sprejeti diskrecijski ukrepi to delno omejili in načrtovani primanjkljaj naj bi bil v letu 2025 brez upoštevanja covidnih ukrepov višji kot lani,« so zapisali.


Vir: Fiskalni svet, 10. 5. 2022


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.