c S
Pojasnilo FURS: Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika 11.04.2022

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika, 2. izdaja, april 2022.

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (DDPO)

11. 4. 2021

 

Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi: Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika; 2. izdaja, april

 

Vir: FURS, 11. 4. 2021

 

_________________________

Podrobneje o spremembah in dopolnitvah:


3. ODPIS TERJATEV

Ne glede na pripoznane prihodke pri dolžniku, se davčno priznavanje odhodkov pri upniku presoja skladno z določili 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Na podlagi tega člena se za davčno priznane odhodkeštejejo odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov. Davčno priznani odhodki so zato tisti, ki so neposredni pogoj ali neposredna posledica opravljanja dejavnosti, nimajo značaja privatnosti in so skladni z običajno poslovno prakso.

Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitev in odpisa poslovnih terjatev so delno priznani. Slabitve, ki ob obračunu niso priznane kot odhodek, se priznajo ob prodaji ali drugačni odtujitvi terjatev.

V skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZDDPO-2 se odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve priznajo v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:

-  zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali

-   zneska, ki predstavlja 1 % obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

Po določbi petegaodstavka 21. člena ZDDPO-2 se odhodki prevrednotenja terjatev, ki ob oblikovanju popravkov vrednosti terjatev davčno niso bili priznani, priznajo ob dejanskem odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

V skladu z določbo šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 je odpis terjatev priznan kot odhodek:

-   za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku,

-   na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

V času priznanja terjatve v insolvenčnem postopku praviloma niso izpolnjeni pogoji za odpis oziroma odpravo pripoznanja terjatve iz poslovnih knjig. V kolikor bi bili, bi bila sama prijava terjatve v insolvenčni postopek nesmiselna. Odpis terjatve se namreč naredi na podlagi okoliščine zaradi katere upnik terjatve ne obvladuje več in hkrati iz nje ne more več pričakovati nikakršnih gospodarske koristi. V času prijave oziroma priznanja terjatve v insolvenčnem postopku praviloma ni izpolnjen pogoj, da upnik ne more več pričakovati gospodarske koristi. Posledično pri razumevanju obravnavane določbe odpisa terjatve ni mogoče časovno vezati na trenutek priznavanja terjatve v insolvenčnem postopku.

Iz navedenega izhaja, da besedne zveze »odpis terjatev« iz novega prvega stavka šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 ni mogoče razumeti kot odpis terjatev v trenutku priznanja le-teh v insolvenčnem postopku, ampak kot odpis terjatev, do katerega bo prišlo na podlagi postopka oziroma zaključka insolvenčnega postopka. Govorimo torej o bodočem odpisu terjatev, katerih davčne posledice se realizirajo v trenutku njihovega priznanja. Do trenutka priznanja terjatve v insolvenčnem postopku so le te predmet prevrednotenj, ki imajo za posledico poslovne odhodke, ki pa so v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZDDPO-2 le delno davčno priznani.

Določbo prvega stavka šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 (v zakon vključeno z novelo ZDDPO-2S) je potrebno razumeti na način, da se v trenutku priznanja posamezne terjatve v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, priznajo vsi do tedaj davčno nepriznani odhodki iz naslova prevrednotenja te terjatve. Tako razumevanje določbe zagotovi njeno skladnost z utemeljitvijo pripravljalca, vključno s primerljivostjo ureditve popravka obračunanega DDV iz 39. člena ZDDV-1.

Določba novele ZDDPO-2S se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. To pomeni, da bodo zavezanci v svoj prvi davčni obračun za obdobje, ki se začne 1. januarja 2022 ali kasneje, v polje 7.2 obračuna DDPO vključili tudi do tedaj davčno nepriznane odhodke iz prevrednotenja terjatev, ki so bile priznane v insolvenčnih postopkih v preteklih davčnih obdobjih.


3.3 PRIMER 3: pravnomočni sklep o potrjeni prisilni poravnavi

Zavezanec razpolaga s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, ki pa še ni realiziran. Dolžnik še ni plačal terjatve navedene v sklepu, saj obroki še niso zapadli. Postavlja se vprašanje, ali je potrebno počakati, da obroki zapadejo v plačilo, ali se lahko že sedaj odpiše tisti del terjatve, ki glede na sklep o potrditvi prisilne poravnave ne bo plačana.  

Odpis terjatve, ki je opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu terjatve, za katerega iz sklepa izhaja, da ni bil oziroma ne bo poplačan, se pri ugotavljanju davčne osnove upošteva kot davčno priznani odhodek, ne glede na to, da terjatev še ni zapadla v plačilo.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.