c S
Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti 31.03.2022

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Brošura o dohodku iz dejavnosti, 11. izdaja, marec 2022, v kateri sta pojasnjena spremenjena načina davčne obravnave oproščenih prispevkov za socialno varnost in davčna obravnava napitnin.  

DOHODNINA – DOHODEK IZ DEJAVNOSTI

30. 3. 2022

Brošura o dohodku iz dejavnosti

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi: Brošura o dohodku iz dejavnosti, 11. izdaja, marec 2022



Vir: FURS, 30. 3. 2022

________________
Dopolnjeno:


5. Davčna obravnava oproščenih prispevkov za socialno varnost

Dne 19. 3. 2022 je bila v Uradnem listu RS 39/22 objavljena novela ZDoh-2Z, ki prinaša spremenjen način obravnave oproščenih prispevkv za socialno varnost. V skladu z novim tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2 se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, ne štejejo za prihodek in se ne priznajo kot odhodek zavezanca. V skladu s prehodno določbo ZDoh-2 (27. člen ZDoh-2Z) se izvzem upošteva že pri izpolnjevanju davčnega obračun za leto 2021, ki ga je treba oddati do 3. 5. 2022.

Zavezanci, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, in davčnega obračuna do uveljavitve novele ZDoh-2Z še niso oddali, lahko prihodke iz naslova oproščenih prispevkov izvzamejo iz prihodkov v davčnem obračunu, in sicer v zap. št. 2.6 davčnega obračuna (na enak način kot v davčnem obračunu za leto 2020). Zavezanci – normiranci, ki so do uveljavitve novele ZDoh-2 davčni obračun že oddali, pa prihodkov iz naslova oproščenih prispevkov pri oddaji niso izvzeli iz davčnega obračuna, lahko oddajo popravek davčnega obračuna in prihodke iz naslova oproščenih prispevkov izvzamejo v zap. št. 2.6 davčnega obračuna.

Zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, prihodkov in odhodkov iz davčnega obračuna za leto 2021 ni treba izvzemati, saj izvzem prihodkov in odhodkov iz davčnega obračuna ne vpliva na davčno osnovo. V kolikor davčni zavezanci vseeno želIjo izvzeti prihodke in odhodke iz naslova oproščenih prispevkov iz davčnega obračuna, lahko opravijo izvzem na prihodkovni strani v zap. št. 2.6 davčnega obračuna (Izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov), na odhodkovni strani pa v zap. št. 6.26 davčnega obračuna (Drugi nepriznani odhodki).

Pri oddaji popravka obračuna je potrebno v eDavkih odpreti že oddan obrazec obračuna DDD-DDD. Na vrhu obrazca se klikne na gumb »Popravek« in izbere vrsta dokumenta, ki se oddaja (»P« oziroma »Z«).

Izvzem prihodkov in odhodkov iz davčnega obračuna v zgoraj navedenih zaporednih številkah davčnega obračuna velja le pri oddaji davčnega obračuna za leto 2021. Za davčni obračun, ki bo oddan za davčno obdobje, ki se začne od 1. 1. 2022 naprej, so v davčnem obračunu predvidene nove zaporedne številke, in sicer na prihodkovni strani zap. št. 2.9 (Izvzem prihodkov iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, v skladu s tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2) na odhodkovni strani pa zap. št. 6. 30 (Izvzem odhodkov iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, v skladu s tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2). Izvzem odhodkov iz davčnega obračuna  se lahko opravi samo pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, saj zavezanci-normiranci, odhodkov v davčnem obračunu ne ugotavljajo. Pri zavezancih-normirancih, se tako izvzemajo samo prihodki v zap. št. 2.9. davčnega obračuna.

Zavezanci, ki so za leto 2022 že oddali davčni obračun (npr. ob prenehanju, smrti, stečaju...) prilagajanje prihodkov in odhodkov izvedejo s popravkom davčnega obračuna v zaporednih št. 6.30 in 2.9. Pri oddaji popravka obračuna je potrebno v eDavkih odpreti že oddan obrazec obračuna DDD-DDD. Na vrhu obrazca se klikne na gumb »Popravek« in izbere vrsta dokumenta, ki se oddaja (dokument »P« oziroma »Z«). 

6. Davčna obravnava napitnin

Tu obravnavana napitnina predstavlja znesek denarja, ki ga zadovoljna stranka nameni fizični ali pravni osebi za dobro oziroma odlično opravljeno gostinsko storitev, ki je bila plačana na podlagi izdanega računa. Pomembno je, da je znesek napitnine simboličen glede na znesek plačane cene gostinske storitve. To pojasnilo se nanaša na napitnine v gostinstvu in se smiselno uporablja tudi za druge dejavnosti, v katerih stranke dajejo napitnino. Pojasnilo se ne nanaša na napitnine, ki so urejene s posebnimi predpisi, primeroma z Zakonom o igrah na srečo – ZIS.

Z vidika davčne obravnave ločimo tri vrste napitnine:

1. Prvi primer, ko napitnino prejme natakar in je ta napitnina namenjena le njemu, kar pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je treba dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je treba oddati na za to odrejeno mesto.

2. Drugi primer je, ko se natakar in kuhar dogovorita, da bosta delila prejeto napitnino, lastnik gostinskega lokala pa še zmeraj nima dostopa do te napitnine.

3. Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu dneva, tedna ali meseca to napitnino razdeli med natakarje, kuharje ali ostale zaposlene.

V prvih dveh primerih prejeta napitnina ni predmet obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb oziroma z akontacijo dohodnine ali dohodnino od dohodka iz dejavnosti,

V tretjem primeru prejeta napitnina predstavlja prihodek pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost ali drugega subjekta, ki opravlja gostinsko dejavnost in se obravnava v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb oziroma v skladu z zakonom o dohodnini.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.