c S
Pojasnilo FURS: Bonitete 25.03.2022

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 7. izdaji, z dopolnjenimi pojasnili glede uporabe električnega avtomobila v zasebne namene in ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic.

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

25. 03. 2022

Bonitete

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi:
Bonitete, 7. izdaja, marec 2022



Vir: FURS, 25. 3. 2022


_________
Dopolnjeno v dokumentu:

3.1.1 Uporaba električnega avtomobila v zasebne namene

V skladu z drugim a odstavkom 43. člena ZDoh-2 za davčno obdobje je od 1. 1. 2022 dalje določeno, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič. Ugodnost se nanaša samo na električna osebna vozila in stroške povezane s tem vozilom (stroški električne energije, vzdrževanja, zavarovanja, ipd.), ne pa tudi na hibridna vozila, ki so delno na električni pogon.

Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno vozilo na električni pogon, se ne glede na dejansko porabo in ne glede na način pridobitve vozila v davčno osnovo všteva 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno, če vrednost ob pridobitvi (vključno z DDV) ne presega 60.000 evrov. Za presežni del nabavne vrednosti (razlika nad 60.000 eru) se davčna osnova delojemalca določa na način iz drugega odstavka 43. člena ZDoh-2 (opisano v točki 3.1 tega dokumenta).

Vse določbe 43. člena ZDoh-2 se, razen prvega stavka drugega odstavka 43. člena ZDoh-2, uporabljajo pri obračunu bonitete za uporabo električnega avtomobila enako kot pri uporabi avtomobila, ki ni električen.

Če zaposleni uporablja službeno vozilo in sam zagotavlja gorivo, katerega strošek krije delodajalec, se stroški goriva (električne energije), izračunajo upoštevajoč podatke o povprečni porabi goriva za posamezen tip vozila, ki so praviloma dostopna na spletnih straneh. Ob tem pa je treba upoštevati podatke o veljavni ceni električne energije. Da bo znesek povračila stroška električne energije delavcu ustrezal dejanskemu strošku električne energije, ki se nanaša na posamezno službeno vozilo, bo moral zavezanec voditi ustrezne evidence, na podlagi katerih bo možno verodostojno izkazovanje stroškov v zvezi s porabljeno električno energijo za polnjenje službenega vozila (primeroma: strošek električne energije po računu, prevoženi kilometri, podatki o povprečni porabi goriva, podatek o zagotovljeni električni energiji s strani ponudnikov na trgu..).

3.3.1 Ugodnejša davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic

Z novelo ZDoh-2Z (ki se uporablja od 1.1.2022 dalje) je z novim šestim odstavkom 43. člena ZDoh-2 opredeljena posebna davčna obravnava, če delodajalec (gospodarska družba) delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali tej družbi nadrejeni družbi. V tem primeru se boniteta določi v višini 65 % vrednosti, določene po splošnem pravilu iz prvega odstavka 43. člena (znesek primerljive tržne cene, zmanjšane za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu).

Za bolj ugodno davčno obravnavo morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • delovno razmerje med delojemalcem in gospodarsko družbo, ki mu podeli pravice do izvršitve opcije, mora do dneva izvršitve te pravice trajati več kot eno leto. Navedeni pogoj dolžine delovnega razmerja ne pomeni, da mora biti delojemalec v trenutku obdavčitve še v delovnem razmerju z delodajalcem, oziroma da mora biti to obdobje delovnega razmerja nepretrgano. 
  • v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev mora obstajati delovno razmerje med delojemalcem in gospodarsko družbo. 
  • za to boniteto se ne uveljavlja ugodnosti v zvezi s plačilom za poslovno uspešnost po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

 

Glede trenutka obdavčitve se tudi v teh primerih uporablja četrti odstavek 43. člena ZDoh-2, to je dan, ko je pravica izvršena oz. dan, ko je delojemalec pridobil delnice oz. delež. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali deleža, pa se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve te pravice.

Za nadrejeno družbo iz šestega odstavka 43. člena ZDoh-2 se šteje družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz šestega odstavka tega člena.

Ta ugodnost se ne uporablja v primeru, če pravico do nakupa delnic ali deležev pridobi oseba, ki je večinski družbenik, tudi če je v delovnem razmerju z družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.

Izpolnjevanje pogoja delojemalca, da je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo (ne sme pa biti večinski družbenik), se presoja na dan zagotovitve pravice do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v gospodarski družbi delodajalca ali nadrejeni družbi (torej na dan pridobitve opcij). Tega pogoja se torej ne presoja na dan nastanka davčne obveznosti (na dan izvršitve opcije oziroma pridobitve delnice ali deleža ali prodaje opcije).

________

 

 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.