c S
FURS: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju (posodobljeno) 29.11.2021 Finančna uprava RS je dopolnila odgovor 4. vprašanja v dokumentu s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

PKP9: NOVICE TER POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI V ZVEZI Z UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU

29. 11. 2021


Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju; november 2021


Vir: FURS, 29. 11. 2021

 

_________

Dopolnjeno

4.  V kakšni višini se izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust?

Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči pa se določi v sorazmernem delu navedenega zneska, v kolikor ima zaposleni skladno z Zakonom o delovnih razmerjih - ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.

ZDR-1 namreč v 131. členu določa, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela regresa, če ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Če pa ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 (na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu).

Po pojasnilu MDDSZ se upoštevaje prvi odstavek 65. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Ta člen ureja zaposlitev s krajšim delovnim časom kot izraz pogodbene volje delavca in delodajalca. V tem primeru gre za »klasično« pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Delavec ima iz naslova sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Odstop od načela soglasja obeh strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom predstavlja določba 67. člena ZDR-1, ki se nanaša na delavce, ki delajo krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V teh primerih gre za pravico delavca, ki je zaposlen s polnim delovnim časom, da trajno ali začasno začne delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko dela. Gre torej za primere zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki temeljijo na upravičenjih, ki jih dajejo delavcem predpisi s področja socialnih zavarovanj. V skladu s 67. členom ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Tak delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (na primer regres za letni dopust) pa mu pripadajo tako kot delavcu, ki dela polni delovni čas, če ni z zakonom drugače določeno.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.