c S
Pojasnilo FURS: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve 07.09.2021 Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, v katerem pojasnjujejo spremembo Uredbe v 3. členu, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

07. 09. 2021


Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi:
Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve; 8. izdaja, september 2021

__________

Dopolnjeno:


2.3.1 Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza

(a) Stroški prevoza na delo in z dela

V Uradnem listu RS št. 104/21 in 114/2021 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), s katerimi se spreminja 3. člen, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se začnejo uporabljati:

-  za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec julij 2021, torej pri obračunu za mesec julij 2021,

-  za vse ostale delojemalce za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec september 2021, torej pri obračunu za mesec september 2021; za povračila stroškov prevoza do vključno meseca avgusta 2021 pa se uporablja 3. člen Uredbe (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), torej brez sprememb, objavljenih v Uradnem listu št. 104/21 in 114/21.

Do spremembe Uredbe se je tako pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja glede davčne obravnave stroškov prevoza na delo in iz dela upošteval 3. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18),  in sicer:

  • praviloma se je priznalo povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča;
  • če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu je kot strošek prevoza na delo priznalo 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Po spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se stroški prevoza na delo in iz dela zavezancu priznajo pod pogoji in do višine po spremenjenem 3. členu te uredbe, in sicer:

  • po prvem odstavku 3. člena Uredbe je znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo, določen v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča;
  • v drugem odstavku 3. člena Uredbe pa je določeno, da če je znesek za posamezni mesec, določen po navedenem osnovnem pravilu iz prvega odstavka, za posameznega delojemalca nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov.

Drugi odstavek 3. člena Uredbe se upošteva v primeru, če zavezanec uveljavlja in dokaže dejanske stroške s predložitvijo računov (karte) za plačilo storitev prevoza in kilometrina, izračunana po prvem odstavku 3. člena Uredbe znaša manj kot 140 evrov. Če v tem primeru uveljavljan in dokazan dejanski strošek za mesec znaša manj kot 140 evrov, se prizna celotni dokazan dejanski strošek. V nasprotnem primeru (če dejanski strošek znaša več kot 140 evrov) pa se prizna največ 140 evrov. Določba drugega odstavka 3. člena Uredbe določa neobdavčeno višino »za posamezni mesec«, kar je treba pri uveljavljanju dejanskih stroškov upoštevati na ravni posameznega izplačevalca. Torej, če bo zavezanec pri več izplačilih pri istem izplačevalcu, uveljavljal dejanske stroške prevoza na delo in z dela s predložitvijo dokazil (računov oz. vozovnic) za isti mesec, je treba te dejanske stroške pri uporabi drugega odstavka 3. člena Uredbe obravnavati skupaj. V primeru, da pa bo pri enem izplačilu pri istem izplačevalcu uveljavljal dejanske stroške prevoza na delo in z dela s predložitvijo dokazil (računov) za več mesecev, je treba te dejanske stroške pri uporabi drugega odstavka 3. člena Uredbe obravnavati ločeno po mesecih.

Za določanje oddaljenosti se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave, kar npr. pomeni, da se upošteva povezava po lokalnih in magistralnih cestah, če je dolžina te povezave v kilometrih krajša od avtocestne povezave (tudi če zaposleni koristi avtocestno povezavo).

Nastale stroške prevoza na delo in z dela zavezanec dokazuje:

  • npr. z navedbo števila prevoženih kilometrov med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da so podatki v izjavi resnični in pravilni),  potrdilom naročnika o mestu opravljanja dela, poročilom o prisotnosti na delu oziroma drugim ustreznim dokazilom;
  • v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – s predložitvijo vozovnice,  naročnikovim potrdilom o mestu opravljanja dela,  poročilom o prisotnosti na delu ipd.


Vir: FURS, 7. 9. 2021


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.