c S
Pojasnilo FURS: Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2019 glede obravnave poslov "prodaje in povratnega najema" - dopolnitev 03.09.2021

V zadnji dopolnitvi pojasnila FURS št. 092-5571/2020-4 z dne 8. 9. 2020 in z dne 25. 2. 2021, št. 0920-20435/2020 z dne 21. 6. 2021 ter št. 4230-156526/2014-3 z dne 21. 7. je dopolnjen odgovor na vprašanje št. 5 in dodan odgovor na  vprašanje št. 8.

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

31. 8. 2021

Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2019 glede obravnave poslov »prodaje in povratnega najema”

- sprememba dokumenta

***

Več na povezavi:
Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2019 glede obravnave poslov »prodaje in povratnega najema”


_________
Dopolnitev:

Vprašanje 5: Sprašujete, kako se nova obravnava poslov »prodaje in povratnega najema« kot enotne finančne transakcije izvaja v primeru prekinitev teh pogodb in odvzemu ter nadaljnji prodaji predmetov lizinga. Iz pojasnila izhaja, da se navedene nove usmeritve uporabljajo za posle »prodaje in povratnega najema«, sklenjene od 8. 9. 2020 dalje. Navajate, da imajo leasing družbe v svojih portfeljih take posle sklenjene pred 8. 9. 2020, ki so bili v celoti vključeni v DDV evidence, in od 8. 9. 2020 dalje, kjer je glavnica obravnavana kot neobdavčljiv promet izven sistema DDV.

Odgovor

Če je pogodba o »prodaji in povratnem najemu«, sklenjena pred 8. 9. 2020, prekinjena (ne glede na to, ali je predmet lizinga vrnjen ali ne), je vrednost do prekinitve pogodbe nezapadlih obrokov predmet DDV. Lizingodajalec lahko v primeru, če se pogodba o finančnem lizingu prekine in lizingojemalec vrne predmet lizinga, zmanjša davčno osnovo in posledično obračunani DDV, če lizingojemalca pisno obvesti o znesku DDV, do katerega lizingojemalec nima pravice do odbitka. Če je lizingojemalec končni potrošnik, mora za znižanje obračunanega DDV lizingodajalec razpolagati z dokumentom, ki dokazuje prekinitev lizing pogodbe in dokazati, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno. Če predmet lizinga kljub prekinitvi pogodbe ni vrnjen, pa del sedanje vrednosti do prekinitve pogodbe nezapadlih obrokov predstavlja plačilo za opravljeno dobavo, zato je predmet DDV.

Ob prodaji odvzetega predmeta lizinga tretji osebi se kupcu izstavi račun za opravljeno dobavo tega predmeta (dobava se obdavči v skladu z določbami ZDDV-1 oz. pri nepremičninah, oproščenih plačila DDV, z DPN).

Pri pogodbah o »prodaji in povratnem najemu«, sklenjenih od 8. 9. 2020 dalje, se ob prevzemu odvzetega predmeta lizinga izstavi listina (dobropis), na podlagi katerega se tudi zmanjša davčna osnova opravljene oproščene storitve (ustrezno zmanjšanje v obračunu DDV v polju 15).

V teh primerih se z vidika DDV šteje, da ob prevzemu odvzetega predmeta lizinga, lizingojemalec opravi dobavo blaga lizingodajalcu (preide pravica do razpolaganja). Ta dobava lizingojemalca je predmet DDV, ki je lahko ali obdavčena z DDV ali oproščena plačila DDV (npr. v primeru »starih nepremičnin, če ni dogovora za obdavčitev z DDV). Dejstvo, ali je ta dobava obdavčena ali ne, vpliva na obveznost popravka odbitka DDV pri lizingojemalcu.

Če se po določenem času pogodba o »prodaji in povratnem najemu« prekine in se predmet lizinga odvzame, ima to z vidika DDV dve davčni posledici, in sicer:

- lizingodajalec naredi poračun lizinga in pride do znižanja davčne osnove finančne storitve (dobropis),

- lizingojemalec (davčni zavezanec) z vidika DDV opravi lizingodajalcu dobavo blaga, ki je v skladu z določbami ZDDV-1 lahko obdavčena z DDV ali oproščena plačila DDV, kar vpliva tudi na njegovo obveznost popravka odbitka DDV. Lizingojemalec mora zagotoviti, da je za tako opravljeno dobavo izdan račun (dokument s podatki, ki so določeni kot obvezni podatki na računu).

Ob prodaji odvzetega predmeta lizinga tretji osebi se kupcu izstavi račun za opravljeno dobavo tega predmeta (dobava se obdavči v skladu z določbami ZDDV-1 oz. pri nepremičninah, oproščenih plačila DDV, z DPN).


Vprašanje 8: Kaj predstavlja davčno osnovo in kako je z izdajo računa pri poslih »prodaje in povratnega najema«, sklenjenih od 8. 9. 2020 dalje, če se odvzame predmet pogodbe zaradi prekinitve pogodbe (lizingojemalec s tem lizingodajalcu opravi dobavo tega predmeta)?

Odgovor

Pri poslih »prodaje in povratnega najema«, sklenjenih od 8. 9. 2020 dalje, je pri odvzemu predmeta pogodbe zaradi prekinitve pogodbe davčna osnova vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah). Davčna osnova je tako vrednost odvzetega predmeta, torej vse, kar je oz. bo prejel lizingojemalec od lizingodajalca (znesek, za katerega se zaradi odvzema predmeta lizinga zniža (poplača) terjatev do lizingojemalca in morebitni znesek, ki se posreduje lizingojemalcu, če je vrednost odvzetega predmeta višja od njegovih neplačanih pogodbenih obveznosti).

Za to dobavo mora lizingojemalec zagotoviti, da je izdan račun. Lahko pa lizingodajalec izda račun v imenu in za račun lizingojemalca (samofakturiranje), če se oba o tem predhodno dogovorita in če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani lizingojemalca. V primeru spremembe cene po opravljeni dobavi se lahko izda popravek računa.

Na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun. V skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZDDV-1 račun iz prvega odstavka tega člena lahko izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje), ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev.

Če račun izda kupec blaga ali naročnik storitev (v obravnavanih primerih lizingodajalec) v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki je opravil dobavo blaga ali storitev (v obravnavanih primerih lizingojemalec), je v skladu z 11. točko prvega odstavka 82. člena ZDDV-1 na računu obvezna navedba (klavzula) »Samofakturiranje«.

Na podlagi 136. člena Pravilnika davčni zavezanec dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj predhodnega dogovora. Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben.


Vir: FURS, 31. 8. 2021



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.