c S
Odziv na analizo Fiskalnega sveta o učinkih predlaganih davčnih sprememb 06.07.2021 Davčni sistem vpliva na odločitve gospodinjstev o potrošnji, varčevanju, ponudbi delovne sile, odločitvi o investiranju v človeški kapital; na odločitve podjetij o proizvodnji in aktivnosti, kreiranju delovnih mest, investicijami in inovacijah ter nenazadnje na produktivnost in rast.

 

V času krize so države z različnimi ukrepi spodbujale okrevanje, pomembno je, da tudi v prihodnje zagotovimo primerno okolje, ki bo zagotavljalo gospodarsko rast in vplivalo pozitivno na ostale makroekonomske kazalce. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Tax policy reform 2021) poudarja, da moramo v prihodnje dati prednost ukrepom, ki podpirajo okrevanje trga dela in poslovanja podjetij. 

Ocenjevanje velikosti učinkov je zahtevno – temelji na predpostavkah, ki jih navaja tudi sam Fiskalni svet (na primer koeficient potrošnje, velikost vpliva), saj tudi sama gospodarska aktivnost pomembno vpliva na gibanje davčnih prihodkov. Ministrstvo za finance je izpostavilo statičen izračun, ki je potrjen z dinamičnimi modeli, a pri tem je pomembno izpostaviti: 

  • Spremembe na področju davkov od dohodkov pravnih oseb bodo prispevale k večji produktivnosti in spodbujanju kreiranja zahtevnejših delovnih mest.
  • Učinki davčnih sprememb na področju dohodnine bodo neposredno vplivali na razpoložljiv dohodek, s čimer delo naredi privlačnejše in potrošnjo, ki bo vplivala na povečanje potrošnje, posamezne spremembe pa bodo tudi prispevale k zelenemu prehodu.
  • Davčni primež se bo v primeru zvišanja splošne olajšave na 7.500 evrov znižal za več kot 4 odstotne točke pri povprečni plači, kar pomeni, da bomo za 7 mest izboljšali svoj položaj, to pa ima velik vpliv na mednarodno konkurenčnost. 
  • S tem bi pozitivno vplivali na dodano vrednost, kar je ključen dejavnik gospodarske rasti. Izpad prihodkov bo tako pokrit iz večje gospodarske rasti in večjih prilivov iz drugih davkov.
  • Posreden vpliv pa se pojavi tudi pri varčevanju ob zvišanju neto plač, saj se s tem krepi posojilna sposobnost bank, kar pa podjetjem na drugi strani omogoča tudi dostop do sredstev za investicije.

Dodatni prihodki bodo zagotovljeni z učinkovitim delom Finančne uprave Republike Slovenije, tudi preko zmanjševanja in obvladovanja davčnega dolga.

Eden od ukrepov za zmanjšanje izpada prihodkov zaradi davčne reforme je tudi prodaja davčnih terjatev, in sicer tistih terjatev, ki jih Republika Slovenija izkazuje do stečajnih dolžnikov.

Ob uresničitvi večje gospodarske rasti oziroma davčnih osnov, kot so bile napovedane ob pomladanski makroekonomski napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, sta tudi rast oziroma prihodki večja. Po ocenah Ministrstva za finance na podlagi napovedi Banke Slovenije bi bili prihodki večji za približno 170 milijonov evrov v letošnjem letu in posledično tudi v prihodnjih letih. Ob upoštevanju zadnje makroekonomski napoved Evropske komisije pa bili prihodki višji za okoli 160 milijonov. 

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije poudarja, da je pomembno, da je pretežni del predvidenih ukrepov namenjen davčni razbremenitvi in poenostavitvam v davčni obravnavi. V svoji anketi dve tretjini podjetij podpira spremembe. Po izračunih bi sama uvedba socialne razvojne kapice med 4.500 in 5.000 evrov prinesla 6.100 visoko plačanih delovnih mest.


Vir:  Ministrstvo za finance, 5. 7. 2021


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.